ASHABI NAŠEGA UČITELJA, PREROKA

Prijatelji našega Preroka: Če se slepi človek enkrat pogovarja z njimi in umre z imanom, se imenuje „Sahib“ ali „Sahabi“. Kadar jih je več, se imenujejo „Ashabi al-kiram“ ali „Sahabi al-kiram“ ali „Sahb“ (radiy-Allah 'anhum ajma'in).

Oseba, ki je bila nevernik, ko je videla Rasulullaha, in je postala vernik šele po smrti našega Preroka, ali oseba, ki je bila vernik, ko ga je videla, a je nato odpadla od vere, ni sahabi. Oseba, ki je bila sahabi, nato odpadla od vere, a se po Rasulullahovi smrti vrnila k imanu, ostaja sahabi. Ker je naš učitelj, Prerok, tudi Prerok džinov, lahko tudi džin postane sahabi.

Po Prerokih in nadrejenih angelih so Ashabi al-kiram najbolj nadrejeni med vsemi bitji. Ime vsakega od njih je treba spoštljivo omenjati z “Hadratom” ali “radiy-Allahu ‘anh”.

Vsi, ki verjamejo, da je Mohamed 'alaihis-salam Prerok, torej vsi muslimani, ne glede na njihovo etnično pripadnost ali državo, se imenujejo ummat Mohameda 'alaihis-salama.

Vsak od ashabov al-kiram je nadrejen vsem tem ummatom.

V zvezi z vrlino in nadrejenostjo Sahaba al-kiram je v ajat al-karima navedeno:

“Ti si najboljši od ummatov.”1

“Allah Ta'ala ima rad tiste, ki so prvi verjeli med muhajirji in ansarji, ter tiste, ki sledijo njihovemu zgledu v dobroti (tisti, ki hodijo po njihovi poti). Tudi oni so zadovoljni pri Allahu Ta'ala. Allah Ta'ala jim je pripravil džennete, pod katerimi tečejo reke. Tam bodo prebivali večno. To je resnična in velika odrešitev.”2

“Mohamed ('alaihis-salam) je Prerok Allaha ta'ala. Vsi tisti, ki so z njim (to so Ashabi al-kiram), so ostri do nevernikov. So pa usmiljeni drug do drugega. Pogosto jih boste videli, kako delajo ruku' (poklon, z obema rokama na kolenih med namazom) in sajdo (pokloni med namazom). S tem ibadatom ter sočutjem in ljubeznijo, ki jo izkazujejo ljudem, si prizadevajo za Janab al-Haqqovo naklonjenost in njegovo zadovoljstvo z njimi. Z njihovih obrazov je razvidno, da delajo veliko sajd (na njihovih obrazih so znaki in znamenja, da delajo sajdo). Tako so opisani v Tawratu. Njihov opis v Indžilu je naslednji: So kot rastlina, ki požene poganjek, nato pa se okrepi, tako da postane trden in trdno stoji na svojem steblu. (Ashabi al-kiram so bili takšni. Medtem ko jih je bilo malo in so bili šibki, so se povečali in okrepili). Zaradi te analogije so bili neverniki in zanikovalci sovražni in jezni. Allah ta'ala je obljubil odpuščanje in veliko nagrado za tiste, ki verjamejo in delajo dobra dela.”3

Nekaj hadisov aš-šarif o Ashabih al-kiram:

“Ne preklinjaj mojih Ashabov! Če oseba, ki živi po mojih Ashabih, da goro zlata za sadako, ne bo dosegla thawaba, ki bi bil enak ali celo polovico tega, kar so dosegli Moji ashabi, ko so dali peščico ječmena!”4

“Moji ashabi so kot zvezde na nebu. Kateremu koli od njih boste sledili, boste dosegli vodstvo (na pravo pot).”5

“Izogibajte se sovraštvu do mojih Ashabov! Bojte se Allaha! Tisti, ki jih ljubijo, to počnejo zato, ker me ljubijo. Tisti, ki so do njih sovražni, so takšni zato, ker so sovražni do mene. Tisti, ki jih prizadenejo, prizadenejo mene. In tisti, ki prizadenejo mene, zagotovo prizadenejo Allaha ta'ala.”

“Najboljši od mojih ummatov so tisti, ki so v mojem času. Najboljši za njimi so verniki, ki bodo prišli za njimi, naslednji pa so tisti, ki jih bodo nasledili.”

“Ogenj džahannama ne bo sežgal muslimana, ki me je videl ali ki je videl tiste, ki so me videli.”6

Ti ajati al-karima in hadisi aš-šarif jasno kažejo na superiornost in prednosti Ashabov al-kiram.

Ashabi al-kiram so najbolj zanesljive avtoritete glede verskih pravil. Ker so se Koran al-karim naučili od našega Preroka ter ga učili in razlagali tistim, ki so prišli za njimi. Informacije o tem, kaj je naš Prerok počel in govoril, temeljijo na tem, kar so osebno videli in slišali.

Tako so vsa pravila, o katerih so poročali, predstavljala osnovo za hadis aš-šarif.

V Islamu se je ijma al-ummat, to je soglasje učenjakov, v celoti in popolnoma uresničilo šele v času ashabov. Poleg tega je vsak od Ashabov učenjak mujtahid, čigar besede so dokaz v religiji. So boljši od drugih mudžahidov, ki so prišli za njimi.

Učenjaki Ahl as-sunnata razvrščajo Ashabe al-kiram (radiy-Allah ta'ala 'anhum ajma'in) v tri kategorije glede na superiornost:

1. Muhajirin (preseljenci): To so tisti, ki so zapustili svojo domovino in sorodnike v Meki ali drugje ter se preselili v Medino pred osvojitvijo Meke. Ti ljudje so sprejeli islam pred ali po tem, ko so se pridružili Rasulullahu (v Medini). Hadrat Amr ibn As je eden izmed njih (radij-Allahu 'anhum ajma'in).

“Moji Ashabi so kot zvezde na nebu. Če sledite katerikoli od njih, boste dosegli vodstvo.”
Hadis
aš-šarif

2. Ansarji (pomočniki, podporniki): Muslimani, ki so živeli v mestu Medina ali v njegovi bližini, in tisti, ki so bili v dveh plemenih, imenovanih Aws in Khazraj, se imenujejo Ansarji. Ker so ti ljudje obljubili vse vrste pomoči in žrtvovanja za našega Preroka Rasulullaha in Mekance ter so svoje obljube tudi izpolnili (radij-Allahu 'anhum ajma'in).

3. Drugi Sahabi: To so muslimani, ki niso bili Muhajirji ali Ansarji, ampak so prišli iz drugih krajev in so bili počaščeni s tem, da so bili v prisotnosti našega Preroka (sall-Allahu 'alaihi wa sallam). Med njimi so tudi tisti, ki so postali verniki drugje ali ko je bilo mesto Meka zavzeto. Imenujemo jih samo ashabi (radiyAllahu 'anhum ajma'in).

Rasulullahovi štirje kalifi so najbolj superiorni med Ashabi al-kiram. V skladu z njihovim kronološkim zaporedjem v kalifatu: Hadrat Abu Bakr, Hadrat 'Umar, Hadrat 'Uthman in Hadrat Ali.

Za njimi je najbolj superiornih preostalih šest od desetih srečnežev iz Ašara al-Mubaš-šara, to je tistih, ki so bili deležni vesele novice o Raju: Talha ibn Ubaydullah, Zubayr ibn Awwam, Abdurrahman ibn Awf, Sa'd ibn Abi Waqqas, Sa'id ibn Zayd, Abu Ubayda ibn Jarrah ter tudi Hadrat Hasan in Hadrat Husein (radiy-Allahu 'anhum ajma'in).

Za njimi je najbolj superiornih štirideset ljudi, ki so prvi postali muslimani. Za njimi je tristo trinajst sahabijev, ki so se pridružili Gazi pri Badru. Potem je tu sedemsto junakov, ki so se borili v Gazi pri Uhudu. Za njimi je najboljših štirinajststo ljudi, ki so v šestem letu Hidžre pod drevesom obljubili Rasuli, rekoč: „Raje bomo umrli, kot da bi se vrnili.“ Ta znana zaveza se imenuje „Bi'at ar-Ridwan“. 7

Število Ashabov al-kiram: Med osvajanjem Meke je bilo dvanajst tisoč sahabijev, med Gazo v Tabuku trideset tisoč sahabijev, med Rasulullahovim poslovilnim hadžem devetdeset tisoč, v času Rasulullahove smrti pa je bilo na zemlji okoli sto štiriindvajset tisoč sahabijev. O tem obstajajo tudi druga poročila.8

Zadnji med Ashabi al-kiram so umrli naslednji: Abdullah ibn Awfa je umrl v Kufi leta H. 86 (AD 705), Abdullah ibn Yasr v Damasku leta H. 88 (AD 706), Sahl ibn Sa'd v Medini leta H. 91 (AD 709), ko je bil star sto let, Anas ibn Malik v Basri v H. 93 (AD 711), Abu't Tufayl Amir ibn Wasila v Meki v H. 100 (AD 718) (radiy-Allahu 'anhum ajma'in).

Po smrti našega Preroka, v obdobju štirih kalifov, so Ashabi al-kiram ostali zvesti svojim besedam o širjenju islamske vere in izvajanju džihada. Nikoli se niso umaknili od svojih besed. Vsi so zapustili svoje domove in dežele, odšli iz Arabije in se širili povsod. Večina tistih, ki so odšli, se ni vrnila, ampak so izvajali džihad, kamor so šli, in širili vero islama, dokler niso umrli. Tako so v kratkem času osvojili številne dežele. V osvojenih deželah se je Islam hitro širil.

Vsi Ashabi al-kiram so zanesljivi. Vsi so enaki glede sporočanja Islama. Oni so bili tisti, ki so sestavili Koran al-karim. Oni so bili tisti, ki so poročali o hadisih aš-šarif od našega Preroka. Ljubezen do vseh njih je najpomembnejši, nepogrešljiv pogoj za pripadnost veroizpovedi Ahl as-sunnat.

(Napisanih in objavljenih je bilo veliko knjig, ki obveščajo o zaslugah ashabov al-kiram za islam, o njihovih zglednih življenjih, vrlinah, imenih vseh in njihovih biografijah. Zelo dragoceni sta turški knjigi „Sahaba - blaženi“ in „Manakib-i Chihar Yar-i Guzin“, ki sta izšli pri založbi Hakikat Kitabevi), ki jih je izdala založba Hakikat Kitabevi Publications, so zelo dragocene.)

Po Prerokih in nadrejenih angelih so ashabi al-kiram najbolj nadrejeni med vsemi bitji. Ime vsakega od njih je treba omenjati s spoštovanjem.

“Tudi sledenje Rasulullahu pri dejanjih, povezanih z običaji, prinaša številne nagrade na tem svetu in v ahiratu ter povzroča različne blaženosti.” Maktubat
ar-Rabbani,
II, letter 5

Mohamed je ljubljenec Rabba vesolja,
Njegovo telo je čisto, ime mu je Ahmad, je milost vesolja.
Ima čudovit ahlak, prejemnik Lawlake ...
Vir znanja, adaba, fayza, nura in ljubezni.
On je pravi posrednik med Haqqom in sužnji,
Njegova beseda je zdravilo za duše, njegovo ime je za rjo src.
On je resnični zdravilec za žalostne bolnike srca.
Ne le on sam, tudi njegov ummat je višji od angelov.
Temu svojemu uglednemu sužnju je Haqq poslal pomočnike,
sužnje, ki jih je najbolj ljubil, je naredil za svoje ashab.
Rasulullah je rekel: njihova pot je moja pot,
To stoletje je pokazal kot najboljše med stoletji.
Mohameda Mustafaja so ljubili bolj kot življenje samo,
vse posvetne stvari so zapustili samo zaradi njega.
Svoje življenje so dali za to, da bi zlahka širili islam.
Ya Rabb, kako čudovito stanje, ya Rabb, kakšna slava.
En sam sohbat z Njim in njihove nafse so bile očiščene,
njihova srca so bila z ma'rifat, fayz, nur'n tajalli, zasedena.
Stanja, ki so značilna za Avlija, so potrebovali trenutek, da so jih pridobili,
in vedno so mu sledili, kako velika čast je to doseči.
Vsi so pravični in nikoli kruti do drugih,
Nikoli si ne bi želeli kalifata za svoje nafse.
Prav tako se v ta namen ne bi borili ali si škodovali,
So na najvišjem položaju in vsi so muhtahidi.