ZADNJI HADŽ

"O moj Allah! Naredi, naj bo ta hadž sprejet zame, v katerem ni hinavščine, pokazovanja ali slave."
Hadis
aš-šarif

V desetem letu Hidžre je naš Poslanik, pripravil Hadž in ukazal muslimanom v Medini, naj se pripravijo za Hadž. Prav tako je poslal obvestilo tistim zunaj Medine. Tako so se tisoči muslimanov zbrali v Medini. Naš Poslanik Muhammed (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je kupil sto deva za žrtvovanje. Pred odhodom je opravil ritualno kopanje (ghusl abdast). Očistil je svoje blagoslovljene lase, nanesel lepe dišave in oblekel izar in rido (dva kosa tkanine, ki sestavljata ihram za moške). Ko so bile priprave končane, je naš ljubljeni Poslanik odšel iz Medine z vojnim spremstvom, ki je štelo več kot trideset tisoč ljudi, po zgodnjem popoldanskem namazu 25. dne meseca Dhu’l-qadah. Prišli so v Dhu’l-Hulayfa preko poti Shajara. Tukaj je število Ashabov preseglo štiri tisoč. Preživeli so noč tam. Naš ljubljeni Poslanik je naročil, naj mu prinesejo eno izmed sto deva, ki jih je imel s seboj. Poškodoval je desno stran njene grbe, da jo označi za žrtev, na njen vrat je obesil dva klina in ukazal svojimi ashabom, naj storijo enako. Opravil je dva rekata namaza ihram. Po hvaljenju in zahvaljevanju Allahu ta’ala je naš Sarwar al-kainat molil: „O moj Allah! Naredi, naj bo ta hadž sprejet zame, v katerem ni hipokrizije, pokazovanja ali slave.”

Oblekel je ihram in začel glasno izgovarjati talbijo po besedah Gabrijela (alaihis-salam). Ko so se pridružili Ashabi al-kiram, so nebo in zemlja začeli trepetati z izpovedmi talbiye ...

„Labbayk! Allahumma labbayk! Labbayk! La sharika laka labbayk! Innal Hamda wanni’mata laka wal mulka la sharikalak!”

Po poti Bayda je usmeril proti Malalu. Ashabi so se mu pridružili. Na poti so se še vedno dodajali novi ljudje. Ko je naš Poslanik prispel v dolino Rahwa, kjer je skoraj sedemdeset Poslanikov – vključno z Musajem (alaihis-salam) – opravilo namaz, je dejal: „Ta dolina je ena izmed dolin Dženneta.“ Tukaj je opravil namaz. Od tam se je premaknil v Munsaraf in opravil jutranji namaz v Asasi. Ko je prišel v Lahy al-Jamal, je zbolel in opravil hacamat (puščanje krvi). Ostal je v Sukya. Ko je prišel v Abwa, kjer je umrla njegova cenjena mati Hadrat Amina, je obiskal njen grob in zajokal. Tisti, ki so bili z njim, so prav tako jokali. Nato so nadaljevali pot skozi Talaat-ul-yaman, Juhfa, Gadir al-Hum, Qudayd in prispeli v dolino Usfan. Tukaj je naš Poslanik dejal Hadrat Abu Bakru: „Hud in Salih (alaihimussalam) sta šla skozi tukaj, izgovarjala talbije za hadž, oblečena v volnene obleke in preoblečena v pisane plašče, na mladih in rdečih kamelah z jermeni iz palmovih vlaken.”1Prešli so skozi Ganim, Marruzzahran in Sharif ter prišli v Zi-Tuwa. Po nočnem počitku in jutranjem namazu so prešli Hajun in vstopili v Meko skozi pobočje Qada. Po desetdnevnem potovanju so 4. Dhu’l-hijja prispeli v Meko. S tistimi, ki so prišli na hadž iz Jemna in drugih dežel, je število Muslimanov preseglo 90 tisoč. (Po nekaterih poročilih je bilo 114 tisoč; po drugih približno 120 tisoč). Ko je naš Poslanik zagledal Baitullah, je molil: „O moj Allah! Povečaj veličino, sijaj in ugled te hiše. In povečaj veličino, spoštovanje in dobroto tistih, ki jo častijo z opravljenjem hadža in ‘umre,” in začel izvajati manasiq. Med hadžem je ostal v šotoru v Atbahu, med Meko in Mino. Na 8. (Tarwiya) dan Dhu’l-hijja je šel v Mino, na 9. (Arafa) dan pa v Arafat. Prišel je v dolino Urana v sredini doline Arafat in se ustavil. Popoldne je na svoji kameli Quswa prebral svojo Poslovilno Khutbo in se poslovil od Ashabov al-kiram radiy-Allahu ‘anhum.2