KO JE HADŽ POSTAL OBVEZEN

Odhod Hadrat Abu Bakr in Hadrat Ali v hadž

Tisto leto so Ashabi al-kiram odšli v Meko kot karavana tristo ljudi pod poveljstvom Hadrat Abu Bakra. V tem času so se pojavili prvi verzi iz Sura al-Baraa, v katerih so bile navedene nekatere določbe glede pogodb. Naš ljubljeni Poslanik je poslal Hadrat Alija v Meko, da bi oznanil te določbe.2

Po običaju, ki je bil razširjen med Arabci tistega časa, je imel tisti, ki je sklenil ali prekinil pogodbo, sam ali njegov imenovani sorodnik nalogo, da to objavi. Naš Poslanik, je poslal Hadrat Alija v Meko, da bi opravil to nalogo. Hadrat Ali je ujel karavano in skupaj so vstopili v Meko.3

Hadrat Abu Bakr je imel hutbo in razložil postopke hadža. Ashab al-kiram so opravili hadž v skladu s poučenimi načeli. Medtem ko so potekali obredi hadža, je Hadrat Ali imel hutbo na mestu imenovanem Jamra al-Aqaba v Mina. Začel je svojo hutbo z besedami:

“O ljudje! Bil sem poslan s strani Rasulullaha, da vam prenesem," in prebral prvi ajat al-karima iz Sura al-Baraa. Nato je rekel: "Sem zadolžen, da vam sporočim štiri stvari." Te štiri točke so:

1- Nihče razen Muslimanov ne more vstopiti v Džennet.
2- Po tem letu ne bo smel noben pogan pristopiti k Ka’bi.

3- Nihče ne sme opraviti tawafa okoli Ka’be gol. (Takrat so pogani obkrožali Ka’bo goli.)

4- Kdor ima pogodbo z Rasulullahom, je ta veljavna, dokler ne poteče njen rok. Poleg tega imajo drugi štiri mesece. Po tem času ni več zagotovljene varnosti ali zaščite za nobenega pogana.

Po tem dnevu ni več prišel noben pogan k Ka’bi, in nihče ni opravljal tawafa okoli Ka’be gol. Po tem, ko so bile te zadeve objavljene, je večina poganov prešla v Islam. Po izpolnitvi zapovedi o hadžu so se Hadrat Abu Bakr, Hadrat Ali in Ashabi al-kiram vrnili nazaj v Medino.4

Odprava Khalida ibn Walida v Jemen

V desetem letu hidžre je naš ljubljeni Prerok poslal Hadrat Khalid ibn Walid s štirimi sto mudžahidi v mesecu Rabi’ul-awwal, da povabi potomce Haritha ibn Ka’ba, v bližini Jemna, k Islamu. Po ukazu našega Preroka Rasulullaha je Hadrat Khalid ibn Walid tri zaporedne dni vabil to pleme k Islamu. To vabilo so sprejeli in postali muslimani.

Izvira sonca, hladen in sladek voda bi pritekala,
Če bi graditelj, ki popravlja tvojo grobnico, potreboval vodo.
Strah pred Jahannam je razplamtel moje zgorelo srce,
Upam, da bo nanj tvoj oblak milosti prinesel vodo.
Zaradi sreče tvoje na’ati so Fuzulijeve besede postale dragocenosti,
Kot biser, ki ga oblikuje aprilov kapljica vode.
Na dan qiyamat, ko oči zaspane od pozabe odprejo,
In zaradi hrepenenja po tebi, solze tečejo,
Upam, da na dan qiyamat ne bom prikrajšan,
Da mi, ki hrepenim po tvojem obrazu, tvoj izvir ljubezni prinese vodo.
Fuzuli

Dogodki v desetem letu hidžre

V desetem letu Hidžre je Islam zajel celoten Arabski polotok.

V tem letu so ljudje iz vse Arabske polotoka prihajali v Medino v velikih številkah, prav tako kot prejšnje leto, in se potegovali za čast, da postanejo muslimani in dosežejo večni blagor.

V Arabiji ni bilo več nobene sile, ki bi nasprotovala muslimanom, Islam je vladal povsod. Le nekaj judovskih in krščanskih plemen še ni sprejelo Islama.

V tem letu je naš gospodar, Rasul al-akram (sall-Allah ’alaihi wa sallam), poslal pismo kristjanom v Najran in jih povabil v Islam. Izbrali so štirinajst predstavnikov in jih poslali v Medino, da bi opazovali vedenje Rasulullaha. Po nekaj časa je delegacija sklenila mirovno pogodbo. Nekateri so kasneje sami postali muslimani.

"Varujte se prekletstva potlačenega. Med molitvijo potlačenega in Hadrat Haqq ta’ala ni nobene zavese."
Hadis
aš-šarif

Tistega leta je umrl guverner Jemna Bazan. Ko je novica o njegovi smrti dosegla Rasulullaha, je razdelil njegovo deželo in nekaj dodelil njegovemu sinu Shahr, nekaj Abu Musa’l Ash’ariju, nekaj Ya’li ibn Umayyi in nekaj Mu’azu ibn Jabal.

V tem letu je Naš Prerok, poslal guvernerje v vse mestne predele, kjer se je Islam širil. Hadrat Ali je bil poslan s tristo ljudmi k plemenu Mudlaj v Jemnu, da bi jih povabil v Islam. Najprej so zavrnili in streljali s puškami na muslimanske vojake. Odgovor je bil takojšen. Dvajset jih je umrlo. Večina jih je pobegnila. Hadrat Ali (radiy-Allahu ‘anh) je preprečil sahabe, da bi sledili sovražniku. Podelil je nasvete in jih znova povabil v Islam. Sprejeli so in postali muslimani. Hadrat Ali in sahabi so takoj vrnili v Medino in ujeli Rasulullaha v Meki.

Tisto leto, prav tako kot prejšnje leto, so nadaljevali prihod poslanikov. Eden izmed njih je bil poslanik Ghamida, drugi iz plemena Bani Hanifa. Prišli so v prisotnost Rasulullaha in postali muslimani.

Firuz, sin Negusove sestre, je prišel in postal musliman. Delegacija iz Abd al-Kaysa je prav tako prišla in postala muslimanska.

Tistega leta je umrl sin Rasulullaha, Ibrahim, pri starosti enega leta in pol. Ko je Rasulullah izgubil svojega ljubljenčka, so se mu oči napolnile s solzami. Hadrat Ibrahim je bil pokopan poleg ‘Uthmana ibn Maz’una na pokopališču Baqi. Bil je prvi, ko so grob poškropili z vodo.5

Tvoj ummet je v obupu, odpusti nam naše grehe,
Ne odvzemi nam svoje milosti in nas ne žgi v ognju hrepenenja.
Izkažite usmiljenje, ne sežgite nas z vašo ljubeznijo,
Na kratko, ne zapustite svojega grešnega služabnika Galiba.
Ti si Ahmad in Mahmud in Muhammad, moj Prerok,
Ti si sultan, ki ga je Haqq potrdi za nas, moj Prerok.
Shaykh Galib