GAZA IZ BANI QURAYZA
Po gazi, ko se je naš Mojster Rasul al-Akram (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) vrnil v Medino, je odšel v hišo naše matere Hadrata Aishe. Slekel je svoje orožje in oklep. Njegovo blagoslovljeno telo je bilo prekrito s prahom. Okopal se je. V tistem trenutku je prišla oborožena in oklepna konjenica v podobi Hadrata Dihija. To je bil Gabrijel 'alaihis-salam. Ko je Naš Prerok, prišel do njega, je razglasil ukaz, rekoč: "O Rasul Allah ta'ala! Janab al-Haqq vam ukaže, da se nemudoma odpravite proti sinovom Qurayza!" Sultan vesolja je poklical Hadrata Bilala in mu dal naslednji ukaz, naj sporoči Ashabu al-kiramu: "O Moji ashabi! Prosim, vstanite in se vsedite na svoje konje in kamele! Tisti, ki bodo ubogali, bodo pozno popoldne opravili namaz v deželah sinov Qurayza!”
Naš Mojster Habib al-akram si je takoj nadel oklep in meč. Na blagoslovljeni glavi je nosil čelado, na hrbtu ščit, v roko pa je vzel kopje. Nato je sedel na konja. Ko je prispel do svojih ashabov, je dal zastavo Islama Hadratu Aliju in ga kot predvoj poslal v trdnjavo Judov Qurayza na ravnini jugovzhodno od Medine. Kot običajno je v Medini kot svojega namestnika pustil Abdulaha ibn Umm Maktum.1
Veličastni ashabi so obkrožili našega ljubljenega Preroka in se odpravili iz Medine s takbirji, "Allahu akbar! Allahu akbar!" Na poti so srečali Ghanmove sinove. Bili so oboroženi in čakali na našega Preroka. Naš Prerok, jih je vprašal: "Ali ste naleteli na koga?" Odgovorili so: "O Rasullah! Naleteli smo na Dihyo al-Kalbija. Jezdil je osedlano belo mulo. Na tej muli je bil satenast žamet." Naš ljubljeni Prerok jim je rekel: "To je Gabrijel. Poslan je bil k Bani Qurayza, da bi zatresel njihovo trdnjavo in v njihova srca vlil strah ..." Ko so dosegli trdnjavo Judov Qurayza, je število islamskih aamijev doseglo tri tisoč.
Hadrat Ali je pred trdnjavo Qurayza Judov postavil zastavo islama. Ko so Judje to videli, so slabo govorili o našem Učitelju, Preroku. Hadrat Ali je odšel in obvestil našega Učitelja o razmerah. Ko je Rasul al-akram (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) prispel tja s tri tisoč vojaki, je zaradi svojega usmiljenja povabil Jude k Islamu. Te lepe ponudbe niso sprejeli. Zavrnili so tudi to ponudbo našega ljubljenega Preroka: "V tem primeru se spustite iz trdnjave in se predajte tako, da se podredite ukazu Allahu ta'ala in njegovega Rasula.”
Po tem je Prerok rekel mojstru lokostrelcev Sa'disku ibn Abi Waqqasu: "O Sa'd! Pojdi naprej in streljaj puščice nanje!" Hadrat Sa'd in drugi lokostrelci so ob zvokih takbirjev začeli streljati puščice iz svojih tulcev v judovsko trdnjavo. Judje so se odzvali s streljanjem puščic in metanjem kamenja ter začeli bitko.
Ta skupina Judov, ki je muslimane zabodla v hrbet, ko so bili šibki, in zaradi ljubosumja ni sprejela Mohamedovega "alaihis-salam" preroštva, ni imela poguma, da bi odprla vrata trdnjave in odšla na bojišče.
Vojna se je nadaljevala v obliki obleganja, munafiki (hinavci) med muslimanskimi vojaki pa so v trdnjavo pošiljali skrivna sporočila in govorili: "Ne predajte se! Tudi če vas prosijo, da zapustite Medino, tega ne sprejmite! Če se boste še naprej borili, vam bomo pomagali z vso močjo, ničesar vam ne bomo odrekli. Če vas izženejo iz Medine, bomo šli z vami!" S to novico so Judje, ki so čakali na pomoč munafikov, nadaljevali obrambo z novo odločnostjo in upanjem. Obleganje se je nadaljevalo, in čeprav je minil že skoraj mesec dni, od munafikov ni prišla nobena pomoč. Njihova srca so se napolnila s strahom in izjavili so, da želijo skleniti pogodbo.
Da bi sklenili pogodbo, je Jud po imenu Nabbash ibn Qays šel v prisotnost našega Učitelja Rasulullah in rekel: "O Muhammad! Prosimo, pokaži nam enako usmiljenje, kot si ga pokazal Nadirovim sinovom. Vzemi naše blago in orožje! Samo ne prelijte naše krvi. Dovolite nam, da zapustimo našo deželo z našimi otroki in ženskami. Razen orožja nam dovoli, da vzamemo tovor kamel za vsako družino!" Prerok svetov je odgovoril: "Ne, te ponudbe ne morem sprejeti!" Tokrat je dejal: "Opustili smo idejo, da bi s seboj vzeli blago. Ne prelivajte naše krvi! Dovolite nam, da s seboj vzamemo svoje ženske in otroke." Naš ljubljeni Prerok je rekel: "Ne! Nimate druge izbire, kot da se brezpogojno uklonite moji razsodbi, da se predate in ubogate!" Judovski Nabbaš se je nesrečen vrnil v trdnjavo in poročal o pogovoru. Tokrat sta Kurayzajeve sinove zajela velik obup in žalost.2
Ka'b ibn Asad, eden od njihovih voditeljev, je deloval pravično. Svojemu narodu je izpovedal in ponudil tole: "O, moje ljudstvo! Kot vidite, nas je doletela velika katastrofa. V tem primeru vam bom ponudil tri nasvete. Izberi tistega, ki ga želiš, in ravnaj v skladu z njim!
Prvič, sledimo tej osebi in sprejmimo njeno preroštvo. Prisegam pri Allahu, vsi vemo, da je on Prerok, ki ga je poslal Allah in katerega lastnosti smo videli v naših knjigah. Če bomo verjeli vanj, bodo naša kri, otroci, ženske in blago rešeni. Edini razlog, zakaj ne sledimo Njemu, je naše ljubosumje do Arabcev in ker ni eden od sinov Israela. Vendar pa je to nekaj, kar lahko ve samo Allah. Pridite, postanimo mu poslušni!" Judje so vsi naenkrat protestirali in rekli: "Ne! Tega ne bomo sprejeli in ne bomo ubogali nikogar, ki ni eden od nas."
Tokrat je Ka'b podal svojo drugo ponudbo: "Ubijemo vse svoje otroke in žene, in ko za nami ne bo več nikogar, za katerega bi skrbeli, bomo šli proti muslimanom in se bojevali, dokler ne umremo!" Judje so zavrnili tudi to ponudbo.
“Ne! nimaš druge rešitve, kot da se brezpogojno ukloniš moji razsodbi in se predaš tako, da jo ubogaš.!” Hadis
aš-šarif
V svoji tretji ponudbi je Ka'b rekel: "Danes je sobota zvečer. Ker muslimani vedo, da se nocoj ne bomo borili, so lahko neprevidni in brezbrižni. Iztegnimo meče in skupaj izstopimo iz vrat. Morda bomo s takšnim napadom zmagali!" Judje so zavrnili tudi to ponudbo, rekoč: "Ne moremo odpraviti prepovedi dela ob sobotah!" Le brata Asid in Sa'laba ter sin njunega strica po očetovi strani Asad so sprejeli prvo ponudbo in bili počaščeni s tem, da so postali muslimani. Odšli so iz trdnjave in se pridružili skupini Ashabv al-kiram .3
Judje so se dolgo prepirali med seboj. Na koncu so dvignili belo zastavo in od našega Učitelja, Preroka, zahtevali razsodnika, ki bi jim izrekel sodbo. Naš Učitelj Rasúlullah jim je rekel: "Izberite za razsodnika katerega koli od mojih Ashabov." Rekli so: "Zadovoljni bomo z razsodbo Sa'd ibn Mu'aza." Naš Prerok, je to sprejel in ukazal, naj pripeljejo Hadrat Sa'd ibn Mu'aza.
Sa'd ibn Mu'az je bil hudo ranjen v gazi pri jarku. Naš Rasulullah ga je zdravil v šotoru v Masdžid an-Nabi. Ko so ga izbrali za razsodnika, so ga na nosilih prinesli v trdnjavo Qurayza. Na poti si je Sa'd rekel: "Prisegam pri Allahu ta'ala, da ne bom poslušal obsojanja nobenega kritika na poti Allaha ta'ala!" Pripeljali so ga v navzočnost našega Učitelja Rasulullaha. Naš Prerok mu je rekel: "O Sa'd! Ti ljudje so se v skladu s tvojo razsodbo strinjali, da se bodo predali. Povej mi svojo razsodbo o njih." Sa'd ibn Mu'az je odgovoril: "Naj bo moje življenje žrtvovano zate, o Rasulallah! Zagotovo sta Allah ta'ala in njegov Rasul bolj vredna, da sodita." Naš Učitelj Rasulullah je rekel: "Allahu ta'ala ti je naročil, da izrečeš sodbo o teh ljudeh." Hadrat Sa'd je od Judov vzel dokončno obljubo, da se bodo strinjali z njegovo razsodbo. Obe strani sta radovedno pričakovali razsodbo.
Na to je Hadrat Sa'd razglasil svojo veliko razsodbo, ki je pokazala njegovo odličnost:
"Moja razsodba je, da morajo biti vsi zdravi in pubertetniki obglavljeni! Njihove ženske in otroke je treba odpeljati v ujetništvo, njihovo premoženje pa razdeliti med muslimane!"
Judje so bili ob tej dokončni razsodbi osupli. Kajti v njihovih knjigah je bila točno takšna kazen za tiste, ki so zagrešili takšen prestopek. Zapisano je bilo: "Ko prideš v mesto, da bi se bojeval, jih povabi k miru. Če to sprejmejo in odprejo svoja vrata, vam bodo vsi notranji prebivalci plačevali davek in vam služili. Če se odločijo za boj, jih oblegajte. Ko boste po milosti Allaha ta'ala zmagali nad njimi, dajte vse njihove može pod meč. Njihove ženske, otroke in premoženje vzemite kot plen!"
Ker je bila razsodba Hadrat Sa'd ibn Mu'aza v skladu z božansko razsodbo, mu je Prerok svetov, naš ljubljeni Prerok, čestital in izrazil svojo hvaležnost ter dejal: "O njih si dal razsodbo v skladu z razsodbo Allahu ta'ala, zapisano nad sedmimi nebesi, v Lawh al-mahfuz!" Judje niso mogli ugovarjati tej razsodbi, zapisani v njihovih lastnih knjigah.
Vse zdrave in pubertetne moške so odpeljali v Medino z rokami, zvezanimi na vratu. Naslednji dan sta po ukazu Rasullaha Hadrat Ali in Hadrat Zubayr izvršila razsodbo. Otroke, ženske in premoženje so razdelili med ashab al-kiram .4
Tako je bila ta zahrbtna in uporniška nacija, ki je v najtežjih časih zabodla muslimane v hrbet, ki je prelomila vse pogodbe, ki je poskušala ubiti našega Mojstra, Preroka od njegovega otroštva, očiščena Medina in njene okolice.
Med ujetniki je bila tudi ženska, ki je postala muslimanka. Ta gospa po imenu Rayhana je padla v delež našega Učitelja, Preroka. Naš Gospodar, Rasúlullah, ji je dovolil, da po svoji želji izbere, ali naj ostane v svoji veri ali naj postane muslimanka. Rayhana je rekla, da želi ostati v svoji veri. Poslali so jo v hišo Umm Munzir. Kasneje se je njeno srce po nasvetu in prizadevanju Sa'laba ibn Saye ogrelo za Islam. Po tem je naš Prerok rekel Rayhani: "Ali bi rada stopila na pot Allaha ta'ala in njegovega Rasula? Mislim, da je to primerno." Rayhana je rekel: "Da." Naš Prerok, se je razveselil tega njenega dejanja, in ker je želel, da bi se veselila in imela zelo visoke stopnje v Raju, jo je emancipiral in sprejel za svojo ženo. Dal ji je mahr in se z njo poročil (opravil nikah). Njuna poroka je bila v hiši Umm Munzir. Tako je Rayhana radiy-Allahu 'anha dosegla čast, da je postala mati vseh muslimanov.5
Mučeništvo Sa'd ibn Mu'aza
Po razsodbi o Judih iz Bani Qurayza je bil Sa'd ibn Mu'az ponovno pripeljan v svoj šotor. Njegove rane so se še poslabšale in njegovo stanje se je poslabšalo. Naš Učitelj, Prerok (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je prišel in ga objel. Molil je: "O moj Allah! Sa'd se je boril na tvoji poti za tvoje zadovoljstvo. Verjel je v Tvoj Rasul. Daj mu lahkoto ..." Ko je Hadrat Sa'd ibn Mu'az slišal te blagoslovljene besede našega ljubljenega Preroka, je odprl oči in zašepetal: "O Rasulallah! Posredujem ti svoje pozdrave in pozdrave. Pričujem, da si Prerok Allaha ta'ala.”
“O moj Allah! Sa'd se je boril na Tvoji poti za Tvoje zadovoljstvo. Verjel je v Tvojega Rasula. Daj mu lahkotnost.”
Hadis
aš-šarif
Potem so ga sorodniki Sa'd ibn Mu'az-a odpeljali iz šotora, v katerem je bival, v hišo sinov Abdulashala. Njegovo stanje se je tisto noč še poslabšalo. 'Gabrijel 'alaihis salam je prišel in vprašal našega Učitelja, Preroka: "O Rasulallah! Kdo je oseba iz tvojega ummata, ki je danes ponoči umrla in katere smrt je bila razglašena med angeli?" Na to je Prerok vesolja takoj vprašal o stanju Sa'd ibn Mu'aza. Povedali so, da so ga pripeljali na njegov dom. Prerok se je z nekaterimi člani skupine Ashaboc al-kiram odpravil k Sa'd ibn Mu'azu. Šli so zelo hitro. Ashab al-kiram je rekel: "Utrujeni smo, o Rasulallah!" Naš Prerok, je pojasnil, zakaj so šli tako hitro: "Angeli bodo prisotni na njegovem pogrebu pred nami, kot so bili na Hanzalovem pogrebu. Mi ne bomo mogli priti prej.”
Ko je naš Mojster, Prerok prišel do Sa'd ibn Mu'az, je videl, da je umrl. Ko je prišel k njegovi postelji, je rekel in omenil vzdevek Sa'd ibn Mu'az: "O Abu Amr! Bil si najboljši med poglavarji. Naj ti Allah ta'ala podeli blaženost in najboljšo nagrado! Izpolnil si svojo obljubo Allahu ta'ala. Tudi Allah ta'ala ti bo dal, kar je obljubil!" Medtem je Sa'dova mati ibn Mu'az s solzami v očeh recitirala naslednji kuplet:6
Kako naj zdrži, o, njegova uboga mati!
Potrebna je potrpežljivost, jokam zaradi tega, kar me je doletelo!
Aslam ibn Harith je pripovedoval: "Rasulullah je prišel v hišo Sa'd ibn Mu'az. Čakali smo pred vrati. Rasul al-akram (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je vstopil. Hodil je s širokimi koraki. Hodili smo za njim. Ko nam je Rasulullah dal znak, naj se ustavimo, smo se ustavili in se obrnili nazaj. V notranjosti ni bilo nikogar razen Sa'dovega telesa. Ko smo nekaj časa ostali v notranjosti, je Rasulullah prišel ven. Bil sem radoveden, zato sem vprašal: "O Rasullah! Kaj je razlog za tvojo hojo s širokimi koraki?” Na to je odgovoril: "Še nikoli nisem bil na tako natrpanem zboru. (Angeli so ga napolnili.) Eden od angelov me je vzel na svoje krilo, tako da sem lahko sedel le tako. Nato je omenil vzdevek Sa'd ibn Mu'az in rekel: "Uživaj blagoslove, o Aba Amr! Uživaj blagoslove, o Aba Amr! Uživaj blagoslove, o Aba Amr!’”
Njegova smrt je Rasulullah in Ashab al-kiram zelo razžalostila; točili so solze in jokali. Na njegovem pogrebu so se zbrali vsi Ashab al-kiram. Naš ljubljeni Prerok je vodil njegov janaza namaz in nosil njegovo telo. Medtem ko so Ashab al-kiram odnašali Sa'd ibn Mu'azovo telo, so rekli: "O Rasulallah! Še nikoli nismo videli trupla, ki bi ga bilo tako lahko odnesti." Na to je naš Učitelj, Prerok odgovoril: "Angeli so se spustili, nosijo ga!" Medtem ko so ga nosili, so munafiki, da bi o njem govorili slabo, rekli: "Kako lahkotno!" Naš ljubljeni Prerok je odgovoril: "Sedemdeset tisoč angelov se je spustilo za Sa'dov pogreb. Še nikoli prej se niso spustili na zemljo v tako velikem številu."
Abu Sa'id al-Khudri je pripovedoval, da mu je njegov ded povedal: "Bil sem eden od tistih, ki so kopali grob Sa'd ibn Mu'az. Ko smo mu začeli kopati grob, se je iz groba širil vonj po mošusu!" Shurahbil ibn Hasana je poročal: "Ko so pokopavali Sa'd ibn Mu'aza, je nekdo vzel pest zemlje iz njegovega groba. Ko jo je prinesel na svoj dom, je ta zemlja postala mošus. Medtem ko so njegovo telo spuščali v grob, je naš Prerok sedel ob njegovem grobu. Njegove blagoslovljene oči so bile polne solz; držal je svojo blagoslovljeno brado in bil je težak od žalosti. Rekel je: "Arš je trepetal zaradi smrti Sa'd ibn Mu'aza."
Nekoč je naš Prerok dobil v dar zelo dragoceno oblačilo. Ko je Ashab al-kiram rekel, kako lepa je bila, je odgovoril: "Robčki Sa'd ibn Mu'aza v Raju so lepši od tega.”
Abu Sufyan si je prizadeval za maščevanje
Nekega dne, potem ko so se vrnili iz gaze pri jarku, je Abu Sufyan sedel med svojim plemenom in rekel: "Ali ni nikogar, ki bi se nam maščeval za Mohameda!" Beduin je slišal te besede in odšel k Abu Sufyanu. Rekel je: "Če boš poskrbel za moje potrebe, bom opravil to delo. Dobro poznam ceste in imam oster dager. Prav tako se nikogar ne bojim." Abu Sufyan je izpolnil njegove zahteve in želje, mu kupil kamelo ter mu jo dal, obenem pa mu naročil, naj to zadevo ohrani v tajnosti.
Beduin je ponoči zapustil Meko in v kratkem času prispel v Medino. Izvedel je, da je bil Prerok 'alaihis-salam pri plemenu Bani Abdulashal. Privezal je svojo kamelo in prišel tja peš. Naš Učitelj, Prerok, je dajal nasvete v masdžidu tega plemena. Ko je od daleč zagledal beduina, je rekel: "V tej osebi je slaba ideja. Toda milost in blagoslov Allaha ta'ala bo zavesa med njim in mano.”
Beduin je šel proti Rasullahu. V tistem trenutku ga je Usayd ibn Hudayr zgrabil in ga potegnil nazaj. Z besedami: "Drži se stran od Rasulullaha, o prekleti," je segel po njegovem pasu in zagledal šibrenico na njegovem pasu. Razumel je, da ima slabe namene. Beduin je padel k Usaydovim nogam in zavpil: "Ne dotikaj se moje krvi." Usayd ga je odpeljal k Rasulli. Prerok 'alaihis-salam je rekel: "O beduin, povej resnico, kdo si? Nič drugega kot resnične besede ti ne bodo pomagale. Če lažeš, me je Allah ta'ala obvestil o tvoji zamisli." Beduin je prosil za varnost in razložil situacijo. Po Rasulullahovem ukazu so ga zaprli.
Naslednji dan ga je Rasulullah dal pripeljati k sebi in rekel: "Zagotovil sem ti varnost, pojdi, kamor hočeš. Toda naj ti ponudim nekaj boljšega." Beduin je rekel: "Kaj je to?" Rasul 'alaihis-salam je rekel: "Hočem, da pričaš o Allahovi edinosti in mojem preroštvu." Beduin je takoj izrekel Kalimo aš-šahada in rekel: "O Rasulallah. Nikoli se nisem nikogar bal. Ko sem te zagledal, sem izgubil glavo. Vedel si, kaj se mi plete po glavi. Tega ni vedel nihče razen mene in Abu Sufyana. Razumel sem, da si Allahov Rasul in da si pod njegovim varstvom; Abu Sufyanova zamisel je zlobna zamisel."
Ko je tako zlo prišlo iz Abu Sufyana, je naš ljubljeni Prerok (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) poslal Amr ibn Umayyo in Damro bin Aslama v Meko, da bi ubila Abu Sufyana, če bi našla priložnost. Medtem ko sta ta dva sahabija opravljala tawaf okoli Ka'be, ju je prepoznala jariya. Vzkliknila je: "O Mekkanci! Zbudite se, to sta Amr in Ibn Umayya." Ko so ju ljudje prepoznali, so se razbežali.
Amr je odšel v jamo v eni od meških gora in se tam skril. Ibn Aslam je odšel v Medino. Čez nekaj dni je Amr prišel iz jame. Pri tem je naletel na dva vohuna Abu Sufyana. Enega je ubil s puščico, drugi pa je pobegnil. Nato je Amr varno dosegel Medino. Ko je Abu Sufyan to izvedel, se je zelo prestrašil .
Nekateri pomembni dogodki v petem letu Hidžre
“Sa'd ibn Mu'azovi robčki v Raju so lepši od tega oblačila.”
Hadis
aš-šarif
Naš Mojster Rasul al-akram se je poročil z Zaynab bint Jahsh7 v mesecu Dhu'l-qadah.8 Letos je prišel hijab ajat al-karimas in muslimanskim ženskam je bilo ukazano, naj se pokrijejo.9 Pleme Muzayna, ki je živelo v bližini Medine al-Munawwarah, je poslalo odposlance in sprejelo islam ter postalo muslimani. Med muhadžirji so veljali za enake.10 Tudi letos sta se zgodila potres in lunin mrk. Poleg tega je hadž letos postal fard (dejanje ali stvar, ki jo zapoveduje Allah ta'ala v Koranu al-karim).
Po Gazi pri Trench so nekatera okoliška plemena sprejela moč islamske države. Začela so misliti, da je prav, da se spoprijateljijo z muslimani ali celo sprejmejo Islam. Nekatera od njih so prišla v navzočnost našega Učitelja, Preroka, in bila počaščena, da so postala muslimani.
Prerok svetov (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je iz svojega Ashaba oblikoval enote za širjenje vere Islama in jih poslal, naj povabijo okoliška plemena k Islamu. K nekaterim plemenom je odšel sam. Plemena, kot so prebivalci Dumatu'l-Jandala, so sprejela nasvet in sprejeli islam. Plemena, kot so Ghatfani in Lihyanovi sinovi, so se bala soočenja z muslimanskimi vojaki in pobegnila. Tako so bila plemena na tem območju ustrahovana.
Gaza iz Bani Lihyan
Pri incidentu Raji' so politeisti mučili Asima ibn Thabita, Khubayb ibn Adija in njihove prijatelje (radiy-Allahu 'anhum ajma'in). Naš Učitelj, Prerok je bil zaradi tega zelo žalosten in uničen. Čakal je na primeren trenutek, da bi jim naložil plačilo za njihova dejanja. Ko so bili pogoji primerni, so se s silo dvesto ljudi odpravili proti Bani Lihyan. Abdullaha ibn Umm Maktum je pustil kot svojega namestnika v Medini. Da bi zavedli sovražnika, so se pretvarjali, da gredo v Damask, in prispeli do vode Raji', kjer so bili mučeni tisti Mu'mini. Tu so Janaba al-Haqqa prosili za odpuščanje za Asima in njegove prijatelje. Ko so ljudje iz Bani Lihyan slišali, da prihaja islamska vojska, so zbežali v gore. Naš Prerok in njegovi ashabi so tam ostali en dan. V okoliške kraje so poslali vojake. Ne glede na to, koliko so iskali, ju niso mogli najti. Toda ta strah je bil zanje dovolj. Nato so Ashabi al-kiram prispeli v Usfan. Rasulullah (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je rekel Hadratu Abu Bakru (radiy-Allahu 'anh): "Z desetimi možmi preiščite območje do Ganima in se vrnite." Neverniki so slišali glasove islamskih vojakov in zajel jih je strah. Izginili so v gorah. Muslimani niso naleteli na nikogar. Toda ta ekspedicija je bila kot zapis o prevladi nad politeisti. Nato so se vrnili v Medino. Odprava je trajala štirinajst dni.
Gaza iz Ghabe
To se imenuje tudi Ghazwa al-Qarda. Rasulullah je imel kamelo z dvajsetimi teleti. Abu Zarrov sin radiy-Allahu 'anh jih je pasel na polju. V noči na sredo je nekdo po imenu Uyayna ibn Hasin iz plemena Faraza prišel s štiridesetimi jezdeci in mučil Ibn Abi Zarja. Odšli so s kamelami.
Ko je ta novica prišla do Rasulallaha, je pustil Abdulaha ibn Umm Maktuma kot svojega pooblaščenca v Medini in se odpravil na pot s petsto konjeniki. Hadratu Mikdadu ibn Aswadu (radiy-Allahu 'anh) je dal prapor in ga poslal naprej z nekaterimi Ashabi kot avantgardo. Proti nevernikom je poslal tudi Salamo ibn Akwa', radij-Allahu 'anh.
Rasulullah (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je ustanovil sedež v kraju, imenovanem Zi Qarda. Predvoj je dohitel sovražnikovo zaledje. Hadrat Abu Katada je ubil nevernika Masadat'ul Fazarija. Hadrat Ukasha je ubil nevernika po imenu Ibban ibn Amr. Ena oseba iz Ahl al-Islam je bila mučeniško umorjena. Salama ibn Akwa' je šel za neverniki. Bil je zelo dober v streljanju s puščicami. Ubil je veliko prekletih in jih veliko ranil. Prisilil jih je, da so zapustili svoje imetje, in vzel nazaj deset telet. Ko je Hadrat Abu Katada prišel v štab, je Rasulullah molil zanj: „O moj Allah! Daj Abu Katadi zdravje in naj bo čil do konca svojega življenja!“ Rasulullah je dal konja in orožje Masadat'ul Fazarija Hadrat Abu Katada. Za Abu Katado je prišel Hadrat Salama ibn Akwa'. S seboj je imel konje politeistov. Naš Prerok je po sprejemu in čestitkah dejal: „Danes je najboljši med našo konjenico Abu Katada, najboljši med našo pehoto pa Salama ibn Akwa'’.”
Ta ekspedicija je bila nepozabna lekcija za politeiste, ki so si drznili položiti roke na lastnino Preroka, in za druga plemena. V Zi Qardi so ostali dan in noč. Nato so se vrnili v Medino. Ta odprava je trajala pet dni.
Vaš prihod je sočutje in užitek, O Rasulallah,
Tvoj prihod je zdravilo za težave ljubimca, o Rasulallah.
Medtem ko je bilo stanje Adama med vodo in glino, si bil ti Prerok,
Vsekakor je primerno, da si vodja Prerokov, o Rasulallah.
Avlija je dosegel popolnost s pomočjo tvojega nürra, o Rasulallah,
Tvoj obstoj je natančen odsev Allaha, o Rasulallah,
Prek tebe so dosegli Allaha in vse vrste duhovnih okusov,
Tvoja dejanja so blagoslovi za tiste, ki jih potrebujejo, o Rasulallah.
Posreduj za Hudayija, tako navznoter kot navzven,
Je berač, ki se je zatekel k tvojim vratom, o Rasulallah!
Aziz Mahmud Hudayi
“Danes je najboljši med našo konjenico (v Ghazi v Ghabi) Abu Katada, najboljši med našo pehoto pa Salama ibn Akwa.’.”
Hadis
aš-šarif
Molitev za dež
V šestem letu Hidžre je bila strašna lakota in z neba ni padla niti kaplja dežja. Zato na zemlji ni bilo niti ene zelene rastline. Ljudje in živali so trpeli zaradi lakote.
Na petek v mesecu Ramadanu aš-šarifu so ljudje obvestili našega ljubljenega Preroka o svoji želji: „O Rasullah! Prosim, moli, da bi nas Allah ta'ala obdaril z dežjem!“ Naš Učitelj, Prerok, je s svojimi ashabi odšel v puščavo in opravil namaz dveh rakatov, ne da bi recitiral azan in qamat. Naš Učitelj, Prerok, je obrnil svojo blagoslovljeno jopico navzven. Nato je dvignil svoje blagoslovljene roke, dokler niso bile skozi rokave vidne njegove blagoslovljene pazduhe, in začel moliti:
“O moj Allah! Daj nam dež!“ Ashabi al-kiram so govorili: „Amin! Amin!“
V tistem trenutku je bilo nebo jasno, nobenega oblaka ni bilo. Medtem ko je naš Mojster Rasul al-akram molil, je začel pihati veter in videlo se je, da je nebo prekrito z oblaki. Nato je začel rahlo deževati. Mojster svetov je tokrat molil: „O moj Allah! Naj se ta dež obilno razlije in naj nam koristi!“ V tistem trenutku je začelo močno deževati.
Na oblačilih našega Učitelja, Preroka in Ashab al-kiram ni ostalo nobenega suhega mesta. Ko so prispeli na svoje domove, je bila povsod voda.
Vsi so hodili po vodi. Dež se je nadaljeval. Tisti dan, naslednji dan ... Naslednji dan... Ob naslednjem petkovem namazu je Ashab al-kiram rekel: „O Rasulallah! Naše hiše so se začele rušiti zaradi deževnice, naše živali so se začele utapljati. Prosim, moli k Allahu ta'ala, da dež preneha!“ Naš ljubljeni Prerok se je nasmehnil, dvignil svoje blagoslovljene roke in molil:
„O moj Rabb! Pošlji ta dež v zaselke, gozdove in doline!“ V tistem trenutku je dež, ki je padal že teden dni, prenehal in omenjeni kraji so začeli prejemati padavine.
Vse vesolje je bilo napolnjeno z nur,
na noč, ko se je rodil Mohamed,
Mu'min in munakiq sta bila ločena,
V noči, ko se je rodil Mohamed.
Z neba se je izlil nur,
Avlija in pobožni so se združili,
Menihom so bili zavezani jeziki,
Na noč, ko se je rodil Mohamed.