NJEGOVA MLADOST IN POROKA

Njegova mladost

Že v svoji mladosti je bil Mohamed "alaihis-salam", ki je najboljši med vsemi ljudmi v vseh pogledih, ljubljen med prebivalci Meke veliko bolj kot njegovi vrstniki. Zaradi njegovih visokih moralnih lastnosti, prijaznega ravnanja z ljudmi brez primere, umirjenosti, nežnosti in drugih prednosti so ga vsi ljudje ljubili in občudovali. Zaradi njegove osupljive poštenosti in zanesljivosti so ga prebivalci Meke imenovali “Al-Amin” kar pomeni vedno vreden zaupanja. Tako je bil v svoji mladosti znan pod tem imenom.

V mladosti našega Preroka so bili Arabci v obdobju nebrzdane nevednosti. Med njimi je bilo razširjeno oboževanje kipov, alkohol, igre na srečo, prešuštvo, zaračunavanje obresti in številna druga slaba dejanja. Mohamed 'alaihis-salam je močno sovražil njihova slaba stanja; vedno se je izogibal vsem njihovim slabim dejanjem. To so vedeli vsi prebivalci Mekke in bili nad tem osupli. Ker je močno sovražil malike, se jim ni nikoli približal. Nikoli ni jedel mesa živali, ki so jih žrtvovali za malike. V otroštvu in mladosti je pasel živali, ki so bile v njegovi lasti, na gori Jiyad in v njeni okolici ter si tako služil hrano. Na ta način se je izogibal izredno izrojeni družbi. Nekoč je rekel Ashab alkiramu, "Ni Preroka, ki ne bi pasel ovc.” Ko je bil vprašal: "O Rasulullah! Ali si tudi ti pasel?" Rekel je, "Ja, tudi jaz."

Ko je bil naš ljubljeni Prerok star približno dvajset let, v Meki ni bilo več varnosti. Krutost je bila zelo pogosta; varnost premoženja, življenja in čistosti je izginila. Mekanci so zatirali tujce, ki so prihajali zaradi trgovanja in obiskovanja Ka'be. Tisti, ki so bili zatirani, niso našli nobenega sredstva, da bi si povrnili svoje pravice. Medtem si je blago jemenskega trgovca na silo prisvojil Mekanec As ibn Wail. Po tem dogodku je Jemenec odšel na goro Abu Qubais, jokal in prosil plemena za pomoč, da bi si povrnil svoje pravice. Ob teh dogodkih, ki so jasno pokazali, da je krutost dosegla vrhunec, so se ugledni predstavniki plemen Hashimovih sinov, sinov Zuhra in drugih plemen zbrali v hiši Abdulaha ibn Jud'ana. Odločili so se, da ne bo nihče, ne Mekanec ne tujec, zatiran, krutost se bo ustavila in zatiranim bodo vrnjene pravice. S tem namenom so ustanovili združenje pravičnih1

To združenje, ki se mu je naš ljubljeni Prerok pridružil v mladosti in je bil zelo vpliven pri njegovi ustanovitvi, se je imenovalo Hilf al-Fudul. Pred tem sta podobno združenje ustanovili dve osebi z imenom Fadl in druga z imenom Fudayl. To ime je bilo dano kot sklicevanje na njuno združenje. To združenje je ustavilo krutost in ponovno zagotovilo varnost v Meki ter dolgo časa ohranilo svoj učinek. Naš učitelj Rasulullah je po tem, ko so mu sporočili njegovo preroškost, povedal Ashab alkiram, "Bil sem prisoten pri prisegi v hiši Abdullah ibn Jud'an. Ta prisega mi je ljubša kot imeti kamele z rdečo kožo (bogastvo). Če bi me danes pozvali, naj se udeležim takega zbora, bi se ga udeležil.”2

Njegova trgovina

"Če musliman zasluži s halalom, ni odvisen od drugih in pomaga svojim sosedom in sorodnikom, bo na dan qiyamata sijoč in svetel kot polna luna."
Hadis aš-šarif

Od zgodnjih časov so se prebivalci Mekke ukvarjali s trgovino in si na ta način pridobivali sredstva za preživljanje. Tudi Abu Talib, stric Preroka (sall-Allahu 'alaihi wa sallam), se je ukvarjal s trgovino. Ko je bil naš ljubljeni Prerok star približno petindvajset let, so se gospodarske težave v Meki močno okrepile. Zaradi tega so Mekanci pripravili veliko trgovsko karavano, ki naj bi odšla v Damask. V tistih dneh je abu Talib prišel k našemu Rasulullahu in rekel: "O moj častitljivi nečak! Revščina je dosegla vrhunec. Ta pretekla leta, ki smo jih preživeli v pomanjkanju in stiski, nam niso pustila ničesar. Tukaj je pripravljena karavana Kurajšev, ki je tik pred odhodom v Damask. Khadija bo s to karavano poslala blago. Gotovo išče zaupanja vredno osebo, ki bo opravila to delo. Zagotovo potrebuje osebo, ki je vredna zaupanja, čista in zvesta, kot si ti. Pojdimo in se pogovorimo z njo, dobro bo, če se dogovorimo, da boš šel kot njen namestnik. Nedvomno bo imela raje vas kot druge. Pravzaprav ne želim, da greš v Damask. Bojim se, da bi vam Judje v Damasku lahko škodovali. Vendar ne morem najti druge rešitve." Naš Učitelj, Prerok mu je rekel, "Delaj, kar hočeš."

Hadrat Khadija je bila dama, ki je imela v Arabiji velik ugled zaradi svoje lepote, bogastva, inteligence, čistosti in dobrih manir. Zaradi tega se je z njo želelo poročiti veliko ljudi iz vse okolice. Vendar se zaradi sanj, ki jih je imela, ni zanimala za nikogar. V sanjah se je luna spustila z neba in vstopila v njene prsi; žarki njene svetlobe so izhajali iz njene pazduhe in razsvetlili celotno vesolje. Zjutraj je svoje sanje povedala svojemu sorodniku Waraqi ibn Nawfalu. Rekel je: "Rodil se je Prerok zadnje dobe. Poročil se bo s teboj in wahy3 bo prišel k njemu v vašem času. Njegova vera bo napolnila svet. Ti boš prva med verniki. Ta Prerok bo iz Kurajša in Bani Hashima." Hadrat Khadija se je razveselil tega odgovora in začel čakati na prihod tega Preroka.

Khadija se je ukvarjala s trgovino; s tistimi, s katerimi se je dogovorila, je sklepala partnerstva. Abu Talib je povedal situacijo naši materi Khadiji. Na to je Khadija povabila našega Učitelja Rasulullaha, da bi ga videla in se z njim pogovorila. Ko je naš Učitelj prišel, mu je izkazala veliko spoštovanje in veljavo. Občudovala je eleganco našega Učitelja ter njegov plemeniti in lepi obraz. Našemu mojstru Preroku je rekla: "Vem, da si pošten, zaupanja vreden, zanesljiv in da imaš dobro etiko. Plačala ti bom veliko več, kot sem kdajkoli plačala za to delo ..." Po pogovoru o plačilu je mati Khadija dala Rasulullahu potrebna oblačila za delo in ga z mirnim srcem pospremila iz svoje hiše. Poleg tega je Rasulullahu podarila dragocena oblačila Maysara, da jih je lahko nosil na poti.

Naša mati Khadija je izvedela za znake preroštva od sina svojega strica po očetovi strani Waraqa ibn Nawfal, ki je bil učen kristjan. Zato je med tem obiskom našega ljubljenega Preroka na njem lahko prepoznala znake preroštva. Zaradi tega je svojemu sužnju Maysari rekla: "Ko bo prišel čas, da karavana zapusti Meko, daj uzdo kamele Mohamedu ('alaihissalam), da Mekanci ne bodo širili govoric. Ko boš daleč od mesta in ga ne boš videl, naj nosi ta dragocena oblačila."

Nato je opremila najlepšo od svojih kamel na način, primeren za sultane, in rekla Maysari, "Spoštljivo mu pomagajte vpreči kamelo, držite uzdo in vedite, da ste njegov služabnik! Ničesar ne storite brez njegovega dovoljenja in ga zaščitite pred vsako nevarnostjo, tudi če vas to stane življenja! Na krajih, kamor greš, ne izgubljaj časa in se hitro vrni, da nas ne bo sram pred Hashimisom. Če natančno izpolniš vse, kar sem ti povedala, te bom osvobodila in ti dala toliko daril, kolikor si jih boš želel."

Karavana je bila pripravljena; prebivalci Meke so se zbrali v velikih skupinah, da bi se poslovili od svojih sorodnikov. Prisotni so bili tudi sorodniki našega ljubljenega Preroka, njegovi strici in starešine Hashimis. Ko je teta našega Preroka zagledala Rasulullaha (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) Allaha ta'ala v služabniških oblačilih in z uzdo kamele, so se ji zašibila kolena. Jokala je in točila solze. Med jokom je rekla: "Abdulmuttalib! O velika oseba, ki je našla studenec Zamzam! O Abdullah! Vstani iz svojega groba in poglej stanje tega blaženega!" Tudi Abu Talib je doživljal enaka čustva in občutke. Naš mojster Rasulullah je iz svojih blagoslovljenih oči točil solze, podobne biserom, in rekel, “Nikoli me ne pozabi. Ne pozabite, da sem v žalosti in trpljenju daleč od doma." Vsi ljudje, ki so slišali te besede, so jokali. Pridružili so se jim angeli na nebu. Rekli so, "O naš Rabb! To je Mohamed 'alaihis-salam, ki si mu podelil najvišji rang, ko si ga naredil za svojega Habiba. Kakšen je ta položaj hikmat?" Nato je Allah ta'ala rekel, "Da, on je moj Habib. Toda ti ne moreš spoznati skrivnosti ljubezni. Ne moreš razumeti skrivnosti med ljubljenim in ljubljencem. Nihče ne more spoznati tega stanja. Nihče ne more razumeti ničesar iz te skrite zadeve."

Ko je karavana odšla iz Meke in iz oči, v skladu z ukazi, ki mu jih je dala Khadija. Naš ljubljeni Prerok je bil oblečen v dragocena oblačila. Pomagal mu je vpreči kamelo, ki je bila prekrita z več tkaninami in zelo lepo okrašena. Vzel je tudi uzdo kamele.

“Nikoli ne bi prisegel na te idole! Vedno, ko grem mimo njih, obrnem obraz v drugo smer."
Hadis
aš-šarif

Na tem potovanju so tisti v karavani videli, da je bil oblak, ki je zasenčil našega ljubljenega Preroka, ki je bil poslan kot usmiljenje za svetove, in da sta bila tudi dva angela, ki sta bila v preobleki ptic, ki sta ga spremljala do njihovega cilja.4 Ko je z blagoslovljenimi rokami pobožal dve kameli, ki sta bili utrujeni in sta zaostali za karavano, sta kameli začeli hitro korakati in tisti, ki so videli to in številne druge primere, so ga neizmerno ljubili in razumeli, da bo njegov sloves velik.

Ko so prispeli v Busro, so se spet ustavili ob samostanu. Duhovnik Bahira, ki je po mnogih znamenjih ugotovil in rekel, da bo zadnji Prerok, je umrl, zamenjal pa ga je nekdo po imenu Nastura. Ko je duhovnik Nastura, ki je opazoval karavano Kurajšev, ki se je naselila v bližini samostana, videl, da je mrtvo drevo ozelenelo, potem ko je nekdo sedel pod njim, je vprašal Maysara: "Kdo je ta oseba, ki sedi pod drevesom?" Maysara je odgovoril: "Ta človek je iz ljudstva Haram iz plemena Kurajš." Nastura je rekel, "Do zdaj pod tem drevesom ni sedel nihče drug kot Preroki." In vprašal je: "Ali ima rdečico v očeh?" Maysara je odgovoril: "Da, ima in rdečica nikoli ne izgine." In takrat je Nastura rekel: "V imenu Allaha ta'ala, ki je poslal Biblijo Jezusu 'alaihis-salam, On bo zadnji Prerok. Če bi le lahko živel, dokler mu ne bi bilo zaupano preroštvo."

Medtem ko je Mohamed "alaihis-salam prodajal blago Khadija na trgu Busra, Jud mu ni verjel, medtem ko se je pogajal in rekel:" Priseži z maliki imenovanih Lat in Uzza, in ti bom verjel. " Mohamed 'alaihis-salam je rekel: "Nikoli ne bi prisegel na te idole! Vedno, ko grem mimo njih, obrnem svoj obraz v drugo smer." Jud, ki je videl tudi druga znamenja, je rekel: "Beseda je tvoja. Prisegam, da je to oseba, ki bo Prerok." Svoje občudovanje je izrazil z besedami: "Naši učenjaki so v knjigah našli lastnosti te osebe."

Maysara si je vse, kar je videl in slišal o našem Učitelju Rasulullah, vtisnil v spomin, njegovo občudovanje pa se je povečevalo. Maysarovo srce je bilo napolnjeno z ljubeznijo do Učitelja svetov. Zdaj mu je služil z veliko ljubeznijo in spoštovanjem ter z veliko skrbnostjo izpolnjeval njegove najmanjše želje.

Blago je bilo prodano in z blagoslovom našega Učitelja, Preroka, je bila trgovina veliko bolj donosna kot običajno. Karavana se je odpravila na povratno pot. Ko so dosegli kraj, imenovan Marruzzahran, je Maysara našemu ljubljenemu Preroku predlagal, naj dobro novico dostavi v Meko. Naš Učitelj je to sprejel in odšel s karavano v Meko.

Nafisa bint Muniyya je dejala: "Čas za prihod karavane se je približal. Khadija in njeni služabniki so vsak dan čakali na prihod karavane na vrhu njene hiše. Na tak dan sem bila z njo. Nenadoma se je v daljavi pojavila oseba na kameli. Oblak in dva angela, preoblečena v ptice, so ga zasenčili. Nur na blagoslovljenem čelu našega Preroka je sijal kot luna. Khadija je razumela, kdo prihaja, in njeno srce se je počutilo lažje. Toda pretvarjala se je, da ne ve, kdo je On, in vprašala: "Kdo bi lahko bila oseba, ki prihaja na ta vroč dan?" Služabniki so rekli: "Oseba, ki prihaja, je videti kot Mohamed ('alaihis-salam)," in bili osupli nad tem, čemur so bili priča. Čez nekaj časa je naš Učitelj Rasul al- (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) prišel na posestvo naše matere Khadije in ji povedal situacijo. Zelo jo je razveselil z dobro novico, ki jo je prinesel.

Čez nekaj časa je karavana vstopila v Meko. Maysara je naši materi Hadrat Khadiji podrobno povedal, kako je bil naš Prerok med potjo v senci, kaj je rekel duhovnik Nastura, kako so šibke kamele postale hitrejše in še veliko drugih nenavadnih stvari, ki jim je bil priča. Hvalil je našega Učitelja, Preroka, kolikor je le mogel. Hadrat Khadija je to že vedela, vendar so njegove besede okrepile njeno yakin (neomajno vero). Maysar je posvarila: "Nikomur ne povej, kaj si videl na tem potovanju. 5

Naša mati Khadija je šla k Waraqi ibn Nawfal, da bi ga obvestila o tem, kar je slišala. Waraqa je z velikim občudovanjem prisluhnil temu, kar se je zgodilo, in rekel: "O Khadija, če je to, kar si povedala, res, bo Mohamed 'alaihis-salam Prerok tega ummata."

Ko je bil naš Mojster, Prerok 12 let, je potoval v Busra za trgovanje s svojim stricem Abu Talib. Ko je bil star 17 let, je s svojim stricem Zubayrom odšel v Jemen. Ko je bil star 20 let, je šel v Damask s Hadratom Abu Bakrom, in ko je bil star 25 let, je spet šel v Damask, da bi prodajal blago v imenu Khadije6 Tako je potoval natanko štirikrat. Razen teh ni potoval nikamor.

Njegova poroka z našo mamo Hadrat Khadijo

Naša mati Hadrat Khadija, z veselo novico, ki jo je sporočil Waraqa ibn Nawfal, in ko je videla lep značaj našega ljubljenega Preroka, se je želela poročiti z njim in biti počaščena s služenjem njemu. Nafisa bint Muniyya je začutila njena čustva in prevzela vlogo posrednika. S tem namenom je stopila pred vzvišeno prisotnost Rasul al-akrama in ga prosila: "O Mohamed! Kaj ti preprečuje, da bi se poročil?" Naš Prerok je odgovoril: "Nimam dovolj denarja za poroko." Nafisa je rekla: "O Mohamed! Če se želiš poročiti z damo, ki je čista in častna, bogata in lepa, sem pripravljena pomagati, da se to zgodi." Naš ljubljeni Prerok je vprašal: "Kdo je ona?" Odgovorila je: "To je Khadija bint Huwaylid." Ko je naš Rasulullah vprašal: "Kdo bo posrednik?" Odgovorila je: "Jaz bom" in zapustila njegovo navzočnost. Odšla je k Khadiji in ji sporočila dobro novico.

“Vse te dobrine pripadajo tvojemu dobremu imenu. Potrebujem te in sem ti hvaležna."
Khadija
tul-kubra (radiy Allahu ’anha)

Hadrat Khadija je poklicala svoje sorodnike Amr ibn Asada in Waraqa ibn Nawfala ter jima razložila situacijo. Poslala je tudi sporočilo našemu Učitelju Rasulullah in ga povabila, naj pride ob določenem času. Abu Talib in njegovi bratje so se pripravili in spremljali našega učitelja, Preroka.

Naša mati Hadrat Khadija je svojo hišo okrasila z okraski. V znak hvaležnosti za ta dan je služabnikom podarila ves svoj nakit. Nato jih je osvobodila. Naš Rasulullah je hišo naše matere Hadrat Khadije počastil s svojimi strici. Abu Talib je rekel: "Hvalabogu in hvala našemu Stvarniku, da nas je naredil iz sinov Ibrahima 'alaihis-salam in iz potomcev Isma'ila 'alaihis-salam. Naredil nas je za varuhe Baitullaha. Blagoslovil nas je s Haram aš-šarifom, qiblo ljudi in sveto hišo, ki jo obhajajo svetovi in ki jo varuje pred vsem zlom. Mohamed, sin mojega brata Abdulaha, je takšna oseba, da je boljši ne glede na to, s kom se primerja od Kurajšev. Nima veliko premoženja, vendar premoženje ni prava vrednost. Premoženje je namreč kot senca. Prehaja iz rok v roke in se tako nadaljuje. Slava in superiornost mojega nečaka sta znani vsem vam. Zdaj se želi poročiti s Khadijo bint Huwaylid. Koliko mahra7 želite prejeti od mojega premoženja? Prisegam, da mora biti Mohamedov čin visok." Waraqa ibn Nawfal je potrdil njegove izjave. Očetovski stric Hadrat Khadije, Amr ibn Asad, je dejal: "Priča, da sem poročil Khadijo bint Huwaylid z Mohamedom ('alaihis-salam)." S tem je bila pogodba nikah (poroka) sklenjena. Po neki pripovedi je mahr znašal 400 mithqalov zlata, po drugi pripovedi 500 dirhamov, po tretji pa 20 kamel.8 [En mithqal je štiri grame in osemdeset centigramov.]

Abu Talib je za poročno pojedino zaklal kamelo in pripravil pojedino brez primere. Poroka je bila sklenjena. Naša mati Hadrat Khadija je podarila vse svoje bogastvo našemu Preroku, in rekla: "Vse te dobrine pripadajo tvojemu dobremu imenu. Potrebujem te in hvaležna sem ti."

Naša mati Hadrat Khadija je vedno služila in pomagala našem Preroku Mohamedu "alaihis-salam skozi njuno zakonsko življenje. Ta zakon našega Preroka, je trajal petindvajset let, dokler naša mati Khadija ni umrla. Petnajst let tega zakona je bilo pred bi'to (ko je bil obveščen o svojem preroštvu), deset let pa po bi'to. Naš Prerok Mohamed 'alaihis-salam se ni poročil z nikomer drugim, dokler je bila Khadija živa. Imel je šest otrok, dva fanta in štiri dekleta. Njihova imena so bila Qasim, Zaynab, Ruqayya, Umm Gulthum, Fatima in Abdullah (Tayyib ali Tahir). Imel je tudi sina z imenom Ibrahim od Hadrat Mariye, s katero se je poročil v času svojega preroštva. Z drugimi ženami ni imel otrok. Zaynab je bila najstarejša od njegovih hčera. Njegova najmlajša hči Fatima je bila očetova najbolj ljubljena. Rodila se je trinajst let pred Hidžro. Njegovi sinovi so umrli v mladosti, vse njegove hčere razen Hadrat Fatime pa so umrle pred njim. Naša mati Fatima je umrla šest mesecev po našem Učitelju, Preroku. Rod našega ljubljenega Preroka Mohameda 'alaihis-salam se je nadaljeval z otroki Hadrat Fatime.9

Naš Mojster, Rasul al-akram (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je nadaljeval svojo trgovino, ko se je poročil z našo materjo Khadijo. S svojim zaslužkom sta nudila prenočišča obiskovalcem, pomagala sirotam in revnim.

Zayd ibn Haritha

Ko je bil otrok, je Zayd ibn Haritha z materjo Su'do odšel na obisk k sorodnikom. Ko sta bila tam, ju je napadlo drugo pleme. Zayd je bil ujet. Pripeljali so ga na sejem Suq al-Ukaz v Meko, da bi ga prodali kot sužnja. Hakim ibn Hizam, nečak Hadrat Khadije, je Zayda kupil za 400 dirhamov. Hakim ibn Hizam ga je podaril Hadrat Khadiji, svoji očetovi teti. Ta ga je podarila našemu Preroku. Naš Prerok, ga je takoj osvobodil, vendar je moral ostati ob njem. Ker emancipirani Zayd ibn Haritha ni imel kam iti in ni imel nikogar, ki bi zanj skrbel bolje kot Rasulullah. Zato je z veseljem ostal z Rasullahom.

Zayd ibn Haritha je bil deležen posebne pozornosti in prijaznosti našega Učitelja, Preroka. Ta, ki je bil ustvarjen kot popoln zgled še preden mu je bilo posredovano preroštvo, je združeval vse oblike vidnih in nevidnih, znanih in neznanih vrlin. Med te vrline spadajo pravičnost, usmiljenje, sočutje, človečnost, genialnost, milost, dobrodelnost, spoštovanje obljub, velikodušnost, zanesljivost, zaščita zatiranih in ubogih, ljubezen in skrb za otroke, poštenost, resnicoljubnost, vljudnost, skromnost, zmernost, nežno ravnanje z ljudmi, pogum in hrabrost. Naš Prerok, ki je bil najvišje med vsemi bitji, ki so kdaj prišla ali bodo prišla na svet, je bil znan kot "Al-Amin" (Zaupanja vreden), saj si je pridobil zaupanje vseh. Zayd je našega Učitelja in Preroka ljubil bolj kot lastnega očeta in mater ter ga ni želel nikoli zapustiti.

Njegova mati in oče nista vedela, kam je bil njun sin odpeljan in kaj se je z njim zgodilo. Njegov oče Haritha je gorel od hrepenenja po sinu in se potepal naokoli, da bi ga našel. Svoje sorodnike in znance, ki so iz Jemna potovali v različne države, je prosil, naj mu prinesejo novice o sinu Zaydu. Recitiral je pesmi in točil solze.

"Nihče mi ni ljubši od tebe. Zame si tako oče kot stric. Želim ostati s teboj."
Zayd ibn Haritha (radiy-Allahu ’anh)

Jokal sem za svojim Zaydom; ne vem, kaj je storil,
Ali je živ ali ga je zadela smrt?
Ne prosi zanj zaman, o, moje srce!
Ne moreš vedeti, ali je njegov grob na polju ali na travniku.
Še ena pesem o hrepenenju po sinu:
O moj Zayd, moj sin! Če bi vedel, da se bodo tisti, ki so odšli, vrnili!
Ne bi si želel vrnitve nikogar razen tebe.
Nanj se spomnim, ko piha veter, ko vidim otroka,
sonce me spominja nate, ko vsako jutro vzhaja.
Jokam za svojim dragim; jokam tisočkrat,
Iščem ga na svojem konju, čeprav sem v pogubi.
Moj konj in jaz ne poznava počitka in utrujenosti,
dokler je mogoče najti mojega sina.
Vendar upanje človeka zavede, saj je nazadnje pokvarljivo,
Sinovi moji! Qays, Amr, Yazid, Jabal! Moj Zayd je zaupan vam.

Na koncu, pred prihodom Islama, so nekateri ljudje iz plemena Bani Kalb, ki so prišli na obisk v Ka'bo, videli in prepoznali Hadrat Zayda. Hadrat Zayd jim je rekel: "Vem, da moja družina kliče po meni, prenesite jim te verze," in recitiral to pesem:

Srce mi gori, saj sem daleč od doma,
Čeprav sem daleč od staršev, sem sosed Ka'be.
Ne dovolite, da bi vaša agonija zažgala vaše srce,
ne dovolite, da bi vaš jok dosegel nebo.
Slava naj bo za Mawlo, ker sem v taki hiši,
da sem hvaležen za izkazano čast in prijaznost.

Haritha je bil zelo vesel, ko je slišal to novico. Takoj je vzel veliko vsoto denarja in z bratom Ka'bom prišel v Meko. Ko sta prispela, je izvedel, kje je hiša našega Preroka, in se pojavil pred njim. Rekel je: "O vodja plemena Kurajšev, o vnuk Abdulmuttaliba, o sin Bani Hashim porekla! Ti si sosed Haram aš-šarifa. Ti pogostiš svoje goste, osvobodiš svoje sužnje in jih rešiš iz ujetništva. Dovolite nam, da vam damo toliko denarja, kolikor želite, da rešite mojega sina, ki je vaš suženj, osvobodite ga; prosim, ne zavračajte naše želje!" Naš Učitelj, Prerok (sall-Allahu 'alaihi wa sallam), je rekel, "Pokličimo Zayda in ga obvestimo o razmerah. Pustimo mu, da se odloči. Če želi iti z vami, ga lahko vzamete in odidete, ne da bi mi dali denar. Če pa bo izbral mene in bo želel ostati z mano, prisegam pri Allahu, da tistega, ki me je izbral, ne bom prepustil nikomur; ostal bo z mano."

Haritha in njegov brat so bili zelo zadovoljni s tem odgovorom našega mojstra, Preroka in dejala: "Ste nas obravnavali zelo pravično in vestno!"

Potem je naš Mojster, Prerok, poklical Zaydna v prisotnost pred njim in vprašal, "Ali poznaš te ljudi?" Odgovoril je: "Da, eden od njiju je moj oče, drugi pa je moj stric." Po tem je naš Prerok rekel, "O Zayd! Spoznal si, kdo sem; videl si mojo dobroto in sočutje ter moje vedenje do tebe. Ti ljudje so prišli, da bi te odpeljali. Zato izberi mene in ostani z mano ali pa izberi njih in pojdi."

Njegov oče in stric sta pričakovala, da bo raje izbral njiju in da bosta Zayda pripeljala domov. Zayd je rekel: "Nikogar nimam raje od vas. Vi ste mi oče in stric. Želim ostati z vami."

Njegov oče in stric sta bila šokirana. Njegov oče se je razjezil in rekel Zaydu: "Sram naj te bo! Torej imaš raje suženjstvo kot svobodo, svojo mater, očeta in strica." Zayd je očetu odgovoril: "Oče, videl sem tako sočutje in dobro ravnanje te osebe, da ne morem imeti nikogar raje kot njega."

Naš Mojster, Prerok je zelo ljubil Zayda. Ko je videl njegovo zvestobo in naklonjenost do njega, ga je pripeljal v Hijr v Ka'bo al-mu'azzama in rekel ljudem, "Bodite priča temu! Zayd je moj sin. Jaz sem njegov dedič in on je moj dedič." Ko sta to videla Zaydov oče in stric, je njuna jeza izginila. Srečno sta se vrnila v domovino. Nato je ashab al-kiram Zayd-a imenoval Zayd ibn Mohamed (Mohamedov sin). Kasneje je posvojitev odpravil Allah ta'ala, kot je navedeno v Sura al-Ahzab v 5. ajatu, "Kličite svoje otroke z imenom njihovih očetov, kar je bolj pravično v Allahovih očeh," in v 40. poglavju: "Mohamed ('alaihis-salam) ni oče nikogar od vas (kot Zayd),” Zayd se je začel imenovati z imenom svojega očeta, to je "Zayd, sin Haritha" (Zayd ibn Haritha).10

Arbitraža Ka'be

Ko je bil naš Mojster Rasulullah star okoli petintrideset let, je razsojal o zadevi glede Ka'be.V tistem času so deževje in poplave uničile stene Ka'be. Poleg tega je Ka'bo poškodoval tudi požar.11 Strukturo je bilo treba obnoviti. Na podlagi tega je pleme Kurajšev porušilo Ka'bo do temeljev, ki jih je zgradil Hadrat Ibrahim, in začelo z obnovo. Obzidje so zgradili tako, da so vsakemu plemenu dodelili en del. Ker so vedeli, da je to delo velika čast, se plemena niso mogla sporazumeti glede postavitve kamna Hadžar al-Aswad. Ker je vsako pleme želelo doseči to čast, je med njimi prišlo do velikega nesoglasja. Abduddarovi sinovi so prisegli: "Če bo to delo opravil kdo drug kot mi, bomo prelili kri." Ta spor, ki je trajal štiri ali pet dni, je skoraj dosegel prelivanje krvi.

V ponedeljek je Huzayfa ibn Mugira, ki je bil Abdulmuttalibov stric po materini strani in spoštovan starešina, rekel: "O skupnost Kurajšev! Da bi razsodili o vašem sporu, naj bo razsodnik tisti, ki bo prvi vstopil skozi ta vrata," in pokazal vrata Bani Shayba, ki so se odpirala proti Ka'bi. Sprejeli so ta predlog in ob pogledu na vrata Bani Shayba začeli čakati na osebo, ki bo vstopila prva in rešila vprašanje v najbolj kritičnem trenutku. Končno so videli prihajati Mohameda 'alaihis-salam, čigar poštenost in vrhunsko moralo so zelo cenili in ki so ga imenovali Al-Amin, to je vedno vreden zaupanja. Rekli so: "Tukaj je Al-Amin. Strinjamo se z njegovo razsodbo.

Ko je bila situacija razložena našemu ljubljenemu Preroku Mohamedu "alaihis-salam, je slekel svoj plašč in ga položil na tla. Na svoj blagoslovljeni plašč je položil Hadžarja al-Aswada in rekel, "Iz vsakega plemena naj ima en človek svoj kotiček." Dal jim je dvigniti kamen na njegovo mesto. Nato je vzel kamen v naročje in ga s svojimi blagoslovljenimi rokami postavil na njegovo mesto. Ko so plemena videla, da je bil preprečen bližajoči se spopad, so bila zadovoljna s tem ravnanjem. Nato so nadaljevali z gradnjo in dokončali obzidje tam, kjer so ga končali.12

Mohamed "alaihis-salam je postavil Hajar al-Aswad na svojo blagoslovljeno hirko in rekel: "Naj ena oseba iz vsakega plemena drži vogal." Naš ljubljeni Prerok
Muhammad-al-Amin (sall-Allahu ‘alaihi wa sallam)