VERSKI OBRED, KI GA JE TREBA OPRAVITI ZA POKOJNIKA

Kaj je treba storiti, ko se pojavijo znaki smrti

Znaki bližajoče se smrti so ohlapne in podaljšane noge, ukrivljen nos in vbočeni templji. Bolnika v takem stanju položimo na desni bok, njegov obraz pa obrnemo proti qibli. To je sunnat, da mora ležati na ta način. Dovoljeno je tudi, da se uleže na hrbet, z nogami obrnjenimi proti qibli. To je v zadnjem času postalo običajno. Vendar mu je treba nekaj položiti pod glavo. Tako bo njegov obraz obrnjen proti qibli. Če je to težko storiti, je dovoljeno, da se uleže na kakršen koli način, ki je lahek.

Pri vadbi Kalime at-tawhid bi bilo dobro dodati: „Muhammadun Rasulullah.“

Znaki smrti so otrdelost (rigor mortis), ohladitev in gnitje. Ko je ugotovljena smrt, kar je mogoče tudi pred temi znaki (na primer s prenehanjem dihanja, kar lahko ugotovimo z uporabo ogledala, ki ne sme biti zamegljeno, če ga držimo pred usti umrlega, s prenehanjem delovanja srca, kar lahko ugotovimo s pulzom), je sunnat, da zapremo oči in zavežemo brado.

Kaj je treba storiti ob smrti?

Sunat je, da mu zapremo oči in zavežemo brado. Brada mora biti zavezana s širokim kosom tkanine, ki se pritrdi na vrh glave. Ko zapre oči, je sunnat, da reče: „Bismillah wa 'ala millat-i Rasulillah,“ in da izreče še eno določeno molitev. Preden se truplo ohladi, je sunnat odpreti in zapreti prste, komolce in kolena ter pustiti roke in noge ravne. Tako bosta umivanje in zakrivanje enostavna. Preden se truplo ohladi, mu slečemo oblačila in ga pokrijemo z lahkim širokim pregrinjalom. En konec rjuhe se položi pod glavo, drugi konec pa pod noge. Nekaj (nož ali kaj železnega) se položi na trebuh, na ali pod rjuho, s čimer se prepreči, da bi truplo nabreklo. Teža trupla mora presegati sto gramov.

Umivanje, ovijanje, opravljanje janaza namaza in pogreb pokojnika je fard al-kifaya. To pomeni, da ko to opravi zadostno število ljudi, za druge ljudi to ne bo več fard. Otroku je dovoljeno umiti truplo. Če ni žensk, moški ne more umiti trupla ženske. Ko pa je truplo pokrito od glave do nog, si njen sorodnik ali, če nima sorodnikov, nekdo drug ovije kos blaga okoli roke, položi roko pod pokrivalo in naredi tejemum na truplu. Kajti del awrat mrtve osebe je enak delu žive osebe. Tistih delov telesa, ki jih je drugim prepovedano gledati, se tudi ne smejo dotikati. Boljši način bi bil, če bi naučili otroka in mu naročili, naj umiva truplo.

Po Hanafijevi madhabi mož ženske ne sme umivati ali se je dotikati. Nikah namreč postane neveljaven takoj, ko žena umre. Dovoljeno je, da jo gleda. V drugih treh madhabah je dovoljeno, da mož umiva ženo. V Hanafijevi madhabi je dovoljeno tudi, da žena umije svojega moža. Po moževi smrti namreč nikah (zakonska zveza) ostane v veljavi, dokler ne poteče obdobje 'iddat (štiri mesece in deset dni). Moški ne morejo umivati žensk in ženske ne morejo umivati moških. S tkanino, ki jo ovijeta okoli rok, morata narediti tejemum. Moški, ki naredi tejemum, ne sme gledati golih rok ženske nemahram. Če je to njegova mahramska sorodnica, mu ni treba ovijati krpe. Dovoljeno je namreč gledati in se dotikati rok in obraza mahramovih sorodnikov.

Če se najde le glava ali polovica telesa (brez glave), se ne umiva in se ne izvaja namaz rajza. Pokoplje se jo tako, kot je. Če se najde več kot polovica telesa, tudi brez glave, ali če se najde polovica telesa z glavo, se umije in opravi se namaz janaza.

Oseba, ki mora umiti truplo, mora najprej sama opraviti ghusl. Za osebo, ki ima junuba, ali žensko v menstruaciji je umivanje trupla makruh. Voda, s katero se umiva truplo, postane ma al-musta'mal. Postane najs, umazana. Zato tisti, ki ga umivajo, ne smejo dovoliti, da voda brizgne nanje, ali pa se morajo zaviti v veliko krpo. Po umivanju postane truplo čisto.

Nikomur, razen umivalcu in njegovemu pomočniku, ni dovoljeno vstopiti v prostor za umivanje. Tisti, ki umivajo mrtvega, morajo biti vredni zaupanja. Posredovati morajo znamenja blagoslova in prikriti znamenja hudobije, ki so vidna na truplu. Ne smejo razkriti sramote umrlega. Skrbnik umrlega lahko vstopi v prostor.

Naš učitelj Rasulullah (sall-Allah 'alaihi wa sallam) je umil Fadl sin Abbas in Hadrat Ali (radiy-Allah 'anhum). Medtem ga je Usama (radiy-Allahu 'anh) polival z vodo, Abbas (radiy-Allah 'anh) pa je vstopal in izstopal iz sobe.

Vse, kar povzroča bolečino živemu človeku, povzroča bolečino tudi mrtvemu. Zato trupla ne umivamo z zelo hladno ali zelo vročo vodo. (Prav tako ga ne hranimo v ledeni hiši, da bi ga zaščitili pred gnitjem. Gnitje je treba preprečiti s takojšnjim pokopom in trupla ne smemo čakati na prihod sorodnikov, ki živijo daleč stran.) Umivanje trupla z vodo Zamzam ni dovoljeno.

Umivanje pokojnika

Najprej se zažge bakhur in trikrat obkroži umivalno klop. Lahko se nosi tudi petkrat. Bakhur je rastlina. Zmeša se z opilki lesa aloe in smolo storaxa, mešanica pa se zažge v posodi, medtem ko je klop za umivanje obsijana z dimom.

Sedež za umivanje trupla mora biti visok kot popek (povprečnega človeka) in mora biti nekoliko nagnjen. Nato se pripravi voda, ki se prekuha s cedrovimi listi ali milnico in nato ohladi ali zmeša z belkasto aromatično snovjo, imenovano kafra. Voda ne sme biti zelo vroča in mora biti slana. Hladna in slana voda pospešuje gnitje.

Med umivanjem trupla je treba izreči nijat (namero). Brez nijata mrtva oseba še vedno postane čista, vendar fard ne preneha biti obveznost.

“Umrli v grobu je podoben človeku, ki se bo utopil; vedno hrepeni po molitvi svojih staršev, bratov in prijateljev.”
Hadis
aš-šarif

Pokrito truplo se položi na hrbet ali na kakršen koli lažji način na zakurjeno umivalno klop. Umiva se med popkom in koleni. Kajti ženski del awrat, ki mora biti pokrit pred drugimi ženskami, je kot moški del awrat, ki mora biti pokrit pred drugimi moškimi. Sunnat je, da se telo na pralni klopi položi proti qibli.

Tudi če gre za otroško truplo, mu najprej dajo abdast. Toda namesto da bi mu v usta in nos natočili vodo, ju očistimo s kosom blaga. Če mu voda uide v usta, pospeši proces gnitja. Najprej se umije obraz. Nato se umijejo roke, glava, ušesa in zadnji del vratu, nato pa se umijejo noge.

Glava in brada se umijeta z močeradom ali milom. Nato se obrne in položi na levo stran, na desno stran pa se zlije voda. Voda mora priti tudi do tistih delov, ki se dotikajo mize za umivanje. Nato ga obrnemo na desno stran in ga polivamo z vodo od glave do nog. Nato se usede in trebuh se rahlo stisne navzdol. Vse, kar pride ven, se spere (to pomeni, da se odstrani z zalivanjem z vodo). Nato ga položimo na levo stran in ponovno umijemo njegovo desno stran (to pomeni, da ga polijemo z vodo od glave do nog). Tako bo, kot predpisuje sunnat, umito trikrat. Če se po umivanju izloči karkoli, kar razbije abdast, se ga ne umije ali se mu ponovno da abdast.

Vsi izpadli lasje se položijo v tančico. Po sunatu je treba pokopati tudi nohte, lase in zobe, ki so izpadli, bili izrezani ali odstranjeni živemu človeku.

Po umivanju se truplo obriše do suhega s kosom blaga na umivalni klopi. Po laseh in bradi se posipa kafra ali aromatična mešanica stvari, imenovana hanut. Uporaba žafrana je makruh. Bombaž, poškropljen s kafro, se položi na organe sajde (kleče) (kot so čelo, nos, kolena, prsti na rokah in nogah).

Dovoljeno je dati bombaž v usta, nosnice, ušesne odprtine ali na oči.

Utopljenca trikrat umijemo ali ga trikrat premaknemo v vodo z namenom umivanja. Oseba, ki jo dež premoči, se prav tako umije.

Obleka za moške

Po sunnatu mora biti moško pokrivalo sestavljeno iz treh delov:

1 - Izar: Sega od glave do nog in je širok več kot meter.

2- Qamis (srajca, dolga kot tunika): Dvakrat daljša je od ramen do nog. Na sredini je enkrat prepognjena skupaj, na mestu prepogiba pa je ravno prerezana, dovolj široka, da se skozi njo vidi glava. Odprtine za roke in manšete niso izrezane.

3 - Lifafa: Sega čez glavo in noge ter je širša. Njeni konci so nad glavo in pod stopali so zavihani in pritrjeni s kosom blaga.

Imam ar-Rabbani pravi, da je uporaba rute, ki je sestavljena iz več kot treh delov, prepovedana. Bolje je, da se vsak del rute zažge posebej, preden se ga položi v krsto.

Koristno je, da izdelamo rute iz oblačil ali oblek pobožnih muslimanov ali Avlija ali da jih damo v rute ali na obraz ali prsi trupla.

Najprej se v krsto položi lifafa. Nato se nanjo položi izar. V krsto se položi tudi qamis. Nato se bakhur trikrat ali petkrat obrne okoli krste. Hanut se poškropi po vseh treh delih pokrivala

Ko se truplo posuši, se qamis vzame iz krste, se preloži čez glavo trupla in raztegne do stopal, polovica vzdolž sprednjega dela trupla, druga polovica pa vzdolž hrbta. Z izgovarjanjem pesmi bismila se truplo položi na izar v krsti. Najprej se na truplo položi leva stran, nato desna stran izara. Podobno se zapre lifafa. To pomeni, da se njena desna stran položi na njeno levo stran.

Zavijanje žensk

Po sunatu mora biti ženski ogrinjalo sestavljeno iz petih delov: Qamis, izar, lifafa, khimar in prsni prt. Khimar je naglavna ruta, ki je dolga približno petinsedemdeset centimetrov. Njeni konci visijo čez obraz, namesto da bi bili oviti okoli glave. Prsna tkanina sega od ramen do kolen.

Najprej se v krsto položi lifafa. Nato se nanjo položi izar. V krsto se položi tudi qamis. Prsni prt se položi pred ali za izar. Ko je ženski qamis zaprt, se njeni lasje na sredini razcepijo, obe polovici pa se položita čez stranice in položita na qamis nad prsmi. Na lase se namesti khimar, nato pa se pokrije z izarom. Pred ali po izarju se okoli trupla zavije krpo za prsi. Nato se pokrije z lifafo. Konca glave in nog ter sredina (okoli trebuha) lifafe se zavijejo in povežejo s kosom tkanine.

Velikega dečka zavijemo kot moškega, veliko deklico pa kot žensko. Majhen deček je zavit z enim kosom, majhna deklica pa z dvema kosoma. Otrok, ki se rodi mrtev ali splavljen, ali človeška okončina (npr. roka) nista zavita; zavijeta se v nekaj blaga in pokopljeta.

Krsta mora biti narejena iz lesa z golobovimi škarjami, pri čemer se ne smejo uporabiti nobeni žeblji

Po kratki molitvi in odpuščanju vseh pravic, ki jih ima nekdo do pokojnika, se truplo (v krsti) odnese na musalla (kamnito klop, na katero se položi krsta) in opravi se namaz (janaza).

Obiskovanje grobov in branje (ali recitiranje) Korana al-karim

Na zadnjih straneh knjige Sharia al-Islam je zapisano, da je obiskovanje grobov dejanje, ki je sunnat. (Grobove je treba obiskovati tedensko ali vsaj na dan Bajrama. Obisk, ki prinaša več thawab, je obisk v četrtek, petek ali soboto.) Obiskovalec bo meditiral o tem, da trupla v grobovih gnijejo, kar mu bo dalo opozorilo. Kadarkoli je 'Uthman (radij-Allahu 'anh) hodil mimo groba, je tako grenko jokal, da je bila njegova brada mokra. Poleg tega (opozorila za obiskovalca) bodo imeli pokojni v grobu koristi od molitev, izrečenih nad njimi. Rasulullah (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je obiskoval grobove svojih sorodnikov in grobove svojih Ashabov (radiy-Allahu ta'ala 'anhum). Po salamu in molitvi se obiskovalec usede z obrazom proti grobu in hrbtom v smeri qible. Kristjani imajo navado, da si roke in obraz obrišejo ob grob ali poljubijo zemljo na grobu. Poljubiti zemljo na grobu je dovoljeno le, če je grob last matere ali očeta.

V Hadisu aš-šarif je zapisano:

“Če človek vsak petek obišče grobove svojih staršev ali grob enega od svojih staršev, bodo njegovi grehi odpuščeni.” Hadis
aš-šarif

“Če gre nekdo na grob nekoga, ki ga pozna, in mu izreče salam, ga majit (pokojnik) prepozna in potrdi njegov salam.”

“Če oseba ob obisku groba vernika izreče naslednjo molitev, bo ta pokojnik do dneva qiyamata oproščen muk: „Allahumma inni as'aluka bi-hurmati Muhammad 'alaihis-salam an la- tu'azziba hazal-mayyit.”

“Če oseba vsak petek obišče grobove svojih staršev ali grob enega od svojih staršev, ji bodo odpuščeni grehi in bo poplačala njihove pravice”

Bolje je obiskati grobove velikih ljudi, ki so daleč od našega kraja, ko se tja odpravimo zaradi drugega posla, kot pa posebej opraviti daljšo pot samo zato, da bi obiskali njihove blagoslovljene grobove. Vendar pa daje veliko thawab, da se potovanje na dolge razdalje opravi posebej za obisk našega učitelja, Preroka (sall-Allah 'alaihi wa sallam). Oseba, ki obišče (grobove) Prerokov ('alaihimus-salam) in Avlija ('alaihir-rahma), ima koristi od njihovih blagoslovljenih duš. Njegovo srce se očisti v neposrednem sorazmerju z ljubeznijo in navezanostjo do njih. Če se na grobovih Avlija delajo grehi, npr. če jih obiskujejo tudi ženske, ki se ne pokrijejo pravilno, to ne sme biti razlog, da bi prenehali obiskovati te blagoslovljene kraje; če ne moremo preprečiti tovrstnih kršitev, jih moramo sovražiti s srcem. Podobno bi se morali udeležiti vernikove rajjame, tudi če so na njej ženske ali če se pojejo pesmi ali hvalospevi ali se govori. Koran al-karim je treba brati (ali recitirati) ob grobu ali kje drugje in njegov thawab podariti dušam umrlih vernikov ter moliti zanje. Na kraj, kjer se bere (ali recitira) Koran al-karim, se namreč spustita rahmat in barakat. Molitve, izrečene na tem kraju, so sprejete (pri Allah ta'ala).

To je navedeno v knjigi Jila-ul-qulub: Oseba, ki vstopi na pokopališče, reče: „Assalamu 'alaikum, ya Ahla dar-il qawm-il-mu'minin! Inna insha-Allahu 'an qaribin bikum lahiqun,“ medtem ko stoji. Nato izreče Bismila in enajstkrat recitira Sura Ikhlas (vsakič izreče bismilo) in enkrat Sura Fatiha (pred recitacijo prav tako izreče bismilo). Nato izreče to molitev: „Allahumma Rabbal-ajsad-il-baliyeh, wal-izamin nahiratillati harajat minad-dunya wa hiya bika mu'minatun, edhil ‚alaiha ravhan min ‘indika wa salaman minni.“ Grobu se približa z desne strani in s strani stopal v smeri mayyit (qibla stran groba). Izreče salam (tj. reče: „Salamun 'alaikum“). Stojoč, kleče ali sede recitira začetni in končni del Sûrah Baqara, nato Sûrah Yasin, nato Sûrah Tebaraka in Tekathur ter Ikhlas aš-šarif in Fatiha ter tako pridobljeni thawab pošlje v dar majyitu.

V knjigi z naslovom Kitab al-fiqh 'alal-madhahib al-arba'a je zapisano: „Obiskovanje grobov je dejanje sunnata, ki ga morajo opravljati ljudje, da bi se opozorili na mrtve in meditirali o ahiratu (prihodnji svet). Obiščemo vsak grob, daleč in blizu. Pravzaprav je sunnat, da se na obisk k salih muslimanom in valisom (rahimahumullahu ta'ala) odpravimo na veliko razdaljo. Obisk Rasulullahovega (sall-Allah 'alaihi wa sallam) blagoslovljenega groba je eno najbolj dragocenih dejanj čaščenja. Obisk groba je dovoljen tudi za stare ženske, če so primerno oblečene. Ni dovoljeno delati tawaf okoli groba ali poljubiti zemljo ali prositi mrtvega za nekaj, česar ne more storiti med obiskom.“ Avlija (rahima-humullahu ta'ala) se zaprosi za shafa'at, za priprošnjo za blagoslov Allaha ta'ala.

Da je Sarwar tako suženj našega Rabba, da,
je v vsakem trenutku nevarnosti upanje njegov shafa'at.
On je tak Rasul, da kliče ljudi,
da častijo Allaha, vsi ga morajo ubogati.
Tisti, ki to počnejo, se bodo počutili varne in mirne, kot,
ki se oklepajo trdne in nezlomljive vrvi.
O Ilahi, za svojo družino in Ashab,
in ahl at-taqwa, ki jim sledijo,
dovoli, da nad njimi dežujejo oblaki usmiljenja,
Za nežne in velikodušne sužnje, da dosežejo usmiljenje.
O Rabb, kot piha nežen jutranji vetrič,
kot se zibljejo veje drevesa moringa,
kot vstopi glava karavane,
kamele s svojimi sladkimi melodijami.
Fakr al-kainat in njegovi družini ter Ashabu,
pošlji svoje oblake milosti tistim, ki jih ubogajo.
em.

Qasidat al-Burda

Makam-ı İbrahim.

Maqam al-Ibrahim

Skala z odtisom stopala Ibrahim 'alaihis-salam, ki ga je uporabljal kot odri med gradnjo strukture Ka'ba in kot kamen za montažo ter med opravljanjem svoje dolžnosti vabljenja ljudi k Allahu. Ta kamen se je kot Ibrahimov 'alaihis-salamov čudež med gradnjo strukture dvigal in spuščal po njegovi želji, kot dvigalo. Maqsura, v katerem je bila ta blagoslovljena skala, je bil v času Savdijca Fajsala porušen, vanj pa so namestili šestkotno stekleno vitrino, ki je še vedno prisotna.