SHAFA’AT (PRIPROŠNJA) NAŠEGA UČITELJA, PREROKA
Naš Mojster Rasul al-akram bo na dan qiyamata posredoval za svoj ummat in jih rešil težav in žalosti. V enem od svojih hadisov aš-šarif je izjavil: „Dovoljeno mi je bilo izbrati med tem, da polovica mojega ummata vstopi v Džennat, ali da naredim shafa'at. Izbral sem shafa'at. Ker je bolj celovita. Ne mislite, da je namenjen samo tistim, ki so pobožni; namenjen je tudi grešnikom, ki so delali napake...”1
Naš Učitelj, Prerok, je v enem od svojih hadisov hadis aš-šarif, ki ga je povezal Hadrat Abu Hurayra, dejal: „Moja priprošnja je za tistega, ki izreče kalima ash-shahada, ‚La ilaha illallah‘ z ikhlas (iskrenostjo), tako da njegovo srce potrdi njegov jezik.”2
V nekaterih hadis aš-šarif, je naš učitelj, Prerok izjavil;
„Od svojega ummata bom posredoval za tiste, ki ljubijo moj Ahl al-bayt.“
„Od svojega ummata bom posredoval za tiste, ki so zagrešili hude grehe.“
„Posredujem lahko za vsakega muslimana, razen za tiste, ki škodujejo mojim ashabom.“
“Od svojega ummata bom posredoval za tiste, ki zatirajo svoje nafse in jih zavaja njihov nafs.
“Na dan qiyamata bom prvi, ki bo posredoval.”3
“Kdor ne verjame v moj shafa'at, ga ne more doseči.”4
Na dan Qiyamata se bodo ljudje od groze zaradi zvena „Sur“ prestrašili, njihove oči bodo zmedene in ne bodo vedele, kam gledati. Tako verniki kot neverniki bodo zbrani v Mahsharju za sodbo, kar bo še dodatno povečalo težo in resnost dneva Qiyamata.
V tistem trenutku osem angelov z rameni premakne Arš. Vsak od teh angelov z enim samim korakom prehodi svetovno pot, ki traja dvajset tisoč let.
Angeli in oblaki, dokler se Arsh al-a'la ne preneha premikati, hvalijo Allahu ta'ala na nedoumljiv način. Na ta način se Arš al-a'la ustavi nad belo zemljo, ki jo je zanj ustvaril Allahu ta'ala. V tem trenutku so glave sklonjene od strahu pred Allahovo kaznijo, ki je nihče ne more prenesti. Vsi ljudje ostanejo ujeti in zmedeni v svoji stiski ter hrepenijo po sočutju.
Položaj ljudi v Mahšarju je vedno slabši. Njihove stiske in težave se povečujejo. Vsak od njih si je okoli vratu obesil premoženje, ki se ga je oklepal v svetu. Tisti, ki niso plačali zakata za svoje kamele, so obremenjeni s kamelo. Ta se oglaša in postane tako težka, da je podobna veliki gori. Tisti, ki niso plačali zakata za govedo ali ovce, so v enakem stanju. Njihovo stokanje je kot grom.5
Tisti, ki niso plačali 'ushra, to je zakata za pridelke, so naloženi z Allahovimi pridelki. Obremenjeni so z enakimi vrstami pridelkov, za katere na svetu niso dajali zakata. Če je bila to pšenica, so obremenjeni s pšenico; če je bil to ječmen, so obremenjeni z ječmenom. Pod težo bremen kričijo: „Wa-wayla, wa-sabura.“ („Wayl“ je beseda, ki izraža muko. Ljudje kričijo to besedo, kadar ne morejo prenašati muke. Beseda „sabur“ se uporablja tudi, ko gre za pogubo.)
Tiste, ki niso plačali zakata iz zlata, srebra, (papirnatega) denarja in drugega trgovskega blaga na svetu, doleti strašna kača. Ko zakričijo in vprašajo: „Kaj je to?“, angeli odgovorijo: „To so vaše dobrine, za katere na svetu niste plačali zakata.“ Ta grozljiva situacija je navedena v 180. ajatu Sura Al-i 'Imran, in sicer: „Kar so zadržali na svetu, se jim bo na dan qiyamata ovilo okoli vratu.“
Gnoj teče iz zasebnih delov druge skupine. Tiste okoli njih zelo moti njihov neprijeten vonj. To so tisti, ki so storili prešuštvo in haram.
Druga skupina je obešena na drevesne veje. To so tisti, ki so med bivanjem na svetu zagrešili sodomijo.
Druga skupina je v zelo grdem stanju, jeziki jim gredo iz ust in jim visijo na prsih. Ljudje jih nočejo videti. To so lažnivci in obrekovalci.
Obstaja tudi skupina, katere trebuhi so veliki kot visoke gore. To so ljudje, ki na tem svetu kupujejo in prodajajo obrestno blago in denar brez kakršne koli potrebe ali z uporabo dovoljenega načina poslovnega poslovanja, imenovanega muamala. Tisti, ki zagrešijo takšen haram, so razkriti.
Strah pride do Prerokov in učenjakov. Avlija (dragi sužnji Allaha ta'ala) in mučenci v strahu pred neznosno kaznijo Allaha ta'ala jočejo. Medtem ko so v tem stanju, jih ovije svetloba, ki je veliko večja od svetlobe sonca. Ljudje, ki že tako ali tako ne morejo prenašati sončne vročine, so temu priča in padejo v nemir. V tem stanju ostanejo tisoč let. Allah ta'ala jim ne reče ničesar.
Takrat gredo ljudje k Adamu 'alaihis-salamu, ki je prvi Prerok, in ga prosijo: „O Adam 'alaihis-salam! Ti si dragocen in časten Prerok. Allahu ta'ala te je ustvaril in poskrbel, da so angeli do tebe izvajali sajdo. V tebe je vdihnil iz svoje duše. Posreduj za nas, da bo On začel poravnavati račune. Naj bomo obsojeni z vsem, kar želi Allahu ta'ala. In naj gre vsakdo, kamor mu zapove. Naj Allah ta'ala, ki je vladar in lastnik vsega, stori s svojimi bitji, kar želi.“
Adam „alaihis-salam pravi: “Jedel sem sadje z drevesa, ki ga je Allah ta'ala prepovedal. Zdaj me je sram pred Allahom ta'ala. Ti pa pojdi do Noeta.“ Po tem se med seboj posvetujejo tisoč let.
Nato gredo k Noetu 'alaihis-salam in ga prosijo: „Smo v neznosnem položaju. Posreduj, da bo naša sodba hitro izrečena. Dovolite nam, da se izognemo tej Mahšarjevi kazni.“ Noet 'alaihis-salam odgovori: „Molil sem k Allahu ta'ala. Vsako človeško bitje na zemlji je zaradi te molitve utonilo. Zaradi tega se sramujem Allahu ta'ala. Ti pa pojdi k Ibrahimu 'alaihis-salam, ki je Khalilullah. Allah ta'ala je v zadnjem ajatu Sura al-Hadž, v dejal: „Držite se vere svojega očeta Ibrahima ('alaihis-salam). Allah ta'ala vas je v prejšnjih knjigah in Koranu al-karim imenoval muslimani, da bi bil Prerok priča za vas in vi za vse človeštvo. Morda bo posredoval za vas.“
“Kar so zadržali na svetu, se jim bo na dan qiyamata ovilo okoli vratu.” Al-i ‘Imran: 180
Še tisoč let se pogovarjata med seboj, tako kot prej. Nato pridejo do Ibrahima 'alaihis-salam. Rečejo: „O oče muslimanov! Ti si oseba, ki jo je Allah ta'ala naredil za khalila (prijatelja) samega sebe. Prosimo, posreduj za nas! Da bi Allah ta'ala izrekel svojo sodbo med bitji.“ Ibrahim 'alaihis-salam jim odgovori: „Na svetu sem trikrat govoril posredno. Z njimi sem se boril na poti vere. Zdaj me je sram prositi Allaha ta'ala za dovoljenje, da bi tukaj posredoval. Pojdite k Musa 'alaihis-salam. Kajti Allahu ta'ala je govoril z njim in mu pokazal duhovno bližino. On bo posredoval za vas.“
Po tem se spet posvetujejo med seboj tisoč let. Vendar je v tem času njihov položaj zelo težak. Mahšar postane zelo ozek. Nato pridejo k Musa 'alaihis-salamu in mu rečejo: „O Imranov sin! Ti si Prerok, ki mu je govoril Allah ta'ala in ki mu je spustil Tawrat. Posreduj za nas, da se bo začel obračun! Predolgo smo ostali tukaj. Zaradi gneče ljudje stopajo drug na drugega.“
Musa 'alaihis-salam jim pove: „Molil sem k Allahu ta'ala, da bi bil faraonov narod kaznovan več let s stvarmi, ki jim ne bi bile všeč. Nato sem prosil, da bi bili zgled tistim, ki so prišli za njimi. Zdaj pa me je sram, da bi posredoval. Vendar je Allah ta'ala usmiljen in sočuten. Pojdi k Isa 'alaihis-salam. Ker je on najzvestejši med Rasulli glede yaqin (popolnega prepričanja), je najbolj superioren glede marifat (znanja o Dhat [Osebi] in Atributih Allah ta'ala) in zuhd (ne usmerja srca na posvetne stvari) ter hikmat (modrosti). On bo posredoval za vas.“
Da bi se osvobodili težav Mahšarja, gredo k Isa 'alaihis-salam. Pravijo: „Ti si ruh (duša) in beseda Allahu ta'ala. V 45. ajatu Sura Al-i 'Imran je Allah ta'ala o tebi razkril: „On je zelo dragocen (časten in slaven) na svetu in v ahiratu. Posreduj za nas pri svojem Rabbu!”
Isa 'alaihis-salam pravi: „Moje ljudstvo je mene in mojo mater imelo za bogove, ki niso Allah. Kako naj v takšnem položaju posredujem? Tudi oni so me častili, me imenovali za sina in Allaha ta'ala očeta. Toda, ali ste med vami videli koga, čigar pečat mošnjička ni bil zlomljen, a je bil prazen? Ali je mogoče priti do tega denarja, ne da bi zlomili ta pečat? največjemu in zadnjemu od Prerokov, Mohamedu, sall-Allah 'alaihi wa sallam. Pripravil je namreč svoje vabilo in priprošnjo za svoj ummat. Ker ga je njegovo ljudstvo velikokrat mučilo. Razcepili so njegovo blagoslovljeno čelo. Zlomili so mu blagoslovljeni zob. Obtožili so ga norosti. Čeprav je bil ta vzvišeni Prerok najboljši in najbolj časten med njimi. V odgovor na njihova neznosna mučenja in zatiranja bi rekel to, kar je Yusuf 'alaihis-salam povedal svojim bratom, kar je navedeno v ajat al-karima: „Danes vas ne bom klical na odgovornost za to, kar ste storili (ne bom vam vrgel v obraz vaših napak). Naj vam Janab Allah, ki je Arhamurrahimin (najbolj usmiljen), odpusti.”6 Ko je Isa ‚alaihis-salam razložil vrline našega Preroka (sall-Allah ‘alaihi wa sallam), ga vsi želijo čim prej doseči.
Takoj pridejo na minbar Mohameda „alaihis-salam. Pravijo: „Ti si ljubljenec Allaha ta'ala. Ljubljenec je najbolj koristen od vseh posrednikov. Posreduj za nas! Šli smo namreč k Adamu 'alaihis-salam, ki je prvi od Prerokov. On nas je napotil k Nuhu 'alaihis-salam. Šli smo k Nuhu 'alaihis-salam. On nas je napotil k Ibrahimu 'alaihis-salam. Šli smo k Ibrahim 'alaihis-salam; on nas je napotil k Musa 'alaihis-salam. Šli smo k Musa 'alaihis-salam; on nas je napotil k Isa 'alaihis-salam. Šli smo k Isa 'alaihis-salam; on nas je napotil k vam. O Rasulallah (sall-Allahu 'alaihi wa sallam)! Po tebi ni več nikogar, h kateremu bi lahko šli.“
Naš učitelj Rasulullah (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) pravi: „Če Allahu ta'ala dovoli in privoli, bom posredoval.“
Dosega suradikat al-jalal, to je zaveso jalala (veličine). Od Allaha ta'alaja zahteva dovoljenje za posredovanje. Dovoljenje je odobreno. Zavese so odstranjene. Vstopi v Arš al-a'la. Opravi sajdo. V sajdi ostane tisoč let. Nato pohvali Janab al-Haqq s takšnimi hvalnicami, da od stvarjenja vesolja nihče ni tako hvalil Allaha ta'ala od nastanka vesolja. Nekateri arifi (ljudje modrosti) so rekli, da se je Allah ta'ala, ko je ustvaril vesolje, hvalil s takšnimi hvalnicami.
Allah ta'ala pravi: „O Muhammed, dvigni glavo iz sajde! Spregovori, boš poslušal. (Karkoli boš rekel, bo uslišano. Karkoli boš želel, bo dano.) Posreduj, to bo sprejeto.“ Po tem naš učitelj, Prerok (sall-Allah 'alaihi wa sallam) pravi: „O moj Rabb! Loči dobre in slabe svoje sužnje med seboj; čakajo že zelo dolgo. Vsak od njih je s svojimi grehi osramočen in zasramovan na kraju Arasat.“
Zaslišal se je glas: „Da, o Mohamed!“
Janab al-Haqq ukaže, da je treba pripeljati Raj. Džannet je okrašen z vsemi vrstami okraskov. Prinesejo jo na polje Arasat. Ima tako čudovit vonj, da ga je mogoče vonjati z razdalje petsto let potovanja. Zaradi tega stanja so srca zadovoljna in duše oživljene. Tisti (neverniki, odpadniki, tisti, ki se norčujejo iz muslimanov, tisti, ki zavajajo mlade in jim kradejo vero, in) katerih dejanja so zlobna in slaba, ne morejo začutiti vonja raja.
Angeli zvežejo Džahannam z verigami in ga pripeljejo na kraj mahshar. Jahannam kriči, rjove, bruha ogenj in oddaja močan dim, ki celotno nebo obarva črno. Njegov hrup, rjovenje in vročina so neznosni. Vsem se podrejo kolena in se zrušijo na mestu, kjer so.
Celo Preroki in Poslanci se ne morejo nadzorovati. Hadrat Ibrahim, Hadrat Musa, Hadrat Isa se oklepajo Arša al-a'la. Ibrahim 'alaihis-salam pozabi na Isma'ila 'alaihissalam, ki bi ga moral žrtvovati. Musa 'alaihis-salam pozabi na svojega brata Haruna 'alaihis-salam in Isa 'alaihis-salam pozabi na svojo mater Hadrat Marjem. Vsak od njiju reče: „O moj Rabb! Danes si ne želim ničesar razen samega sebe.”
Kar zadeva Hadrat Muhammad 'alaihis-salam, pravi: „O moj Rabb! Daj varnost in odrešitev mojemu ummatu!“ Ni nikogar, ki bi to lahko prenesel. Kajti Allah ta'ala je o tem obvestil in v 28. ajatu Sura al-Jathiya dejal: „Videli boste vsak ummat, ki je padel na kolena zaradi strahu pred Janab al-Haqq. Vsak od njih bo povabljen v knjigo dejanj, ki jih je opravil na tem svetu.”
“Videli boste, da je vsak ummat padel na kolena zaradi strahu pred Janab al-Haqq. Vsak od njih bo povabljen v knjigo dejanj, ki jih je opravil na tem svetu.” Jathiya: 28
Allah ta'ala pravi v 8. ajatu Sura al-Mulk: „Zaradi velikanskega vrelišča in besa bo Jahannam kot da bi se razpočil na dva dela.“
Po tem se pojavi naš Prerok (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) in ustavi Jahannam. Reče: „Vrnite se nazaj v preziru in ponižanju! Da bi lahko tvoji ljudje množično prihajali k tebi.”
Jahannam pravi: „O Muhammad! Daj mi dovoljenje! Kajti zame si haram.“ Iz Arša se zasliši glas: „O Jahannam! Prisluhni Mohamedovi besedi 'alaihis-salam. In ga ubogaj!“ Nato naš Učitelj Rasulullah potegne Jahannam in ga postavi nekam na levo od Arša al-a'la. Tisti v Mahšarju si med seboj povedo novico o tem usmiljenem ravnanju in priprošnji našega Učitelja, Preroka. Njihov strah se nekoliko zmanjša. Pomen 107. ajat al-karima iz Sura al-Anbiya postane očiten: „Poslali smo te kot usmiljenje svetovom.”7
Skratka, naš Učitelj Rasúlullah bo posredoval na petih mestih.8
Najprej bo s svojim shafa'atom, imenovanim Maqam al-Mahmud, rešil vse človeštvo pred muko čakanja na mahshar.9
Drugič, njegov shafa'at bo mnogim ljudem omogočil vstop v Raj brez presoje.
Tretjič, iz Džahannama bo vzel vernike, ki so zagrešili veliko grehov.
Četrtič, posredoval bo za tiste, ki imajo enako količino nagrad in grehov ter čakajo na kraju, imenovanem „A'raf“, da vstopijo v Džennat.
Petič, posredoval bo za ljudi v Raju, da bodo imeli višje položaje.
Vsak od sedemdeset tisoč ljudi, ki jih bo s posredovanjem rešil pred obračunom, bo posredoval za sedemdeset tisoč drugih ljudi, ki bodo vstopili v Džennat, ne da bi bili sploh pozvani k obračunu.
SHAFA’AT, O RASULALLAH!
V bedi sem, zato sem prišel k tebi,
Shafa'at, o Rasulallah!
Vem, kaj je moja krivda,
Shafa'at, o Rasulallah!
Sem grešnik, moj obraz je črn,
morda bom vržen v ogenj,
Edina rešitev je v tebi,
Shafa'at, o Rasulallah!
Tvoja ljubezen je lepša od vsega,
Tvoje znanje je večje od vseh,
tisti, ki te hvali, je Mawla,
Shafa'at, o Rasulallah!
Kako te lahko kdo hvali?
Edina naklonjenost je tvoja,
Prosimo, pridi nam na pomoč!
Shafa'at, o Rasulallah!
Svet je brez tebe zapor,
moja dejanja so napačna, moje stanje je strašno,
edino zdravilo si ti,
Shafa'at, o Rasulallah!
Ti si osvetlil ta svet,
Salats in salams so vse za vas,
mrtvim in živim muslimanom,
Shafa'at, o Rasulallah!
Zagotovo imam veliko grehov,
sem slaboten in pomanjkljiv,
toda moj iman je resničen,
Shafa'at, o Rasulallah!
Jahannam bo zavrel in se razlil,
Usoda je vsem neznana,
prijateljem, ki se odločijo za džihad,
Shafa'at, o Rasulallah!
Zavese se bodo dvignile z mojih oči,
Ti si zdravilo za vse težave,
Vsakemu Mu'minu,
Shafa'at, o Rasulallah!
Za tvojo slavo je bilo rečeno, Lawlaka,
spet je bilo rečeno: Ataynaka,
Ti si šah, Arsalnaka,
Shafa'at, o Rasulallah!
Tistim, ki širijo našo vero,
tistim, ki sledijo tvojemu sunnatu
Tistim, ki so predani tvoji poti,
Shafa'at, o Rasulallah!
Tistim, ki so prezirani v tvojem ummatu,
tistim, ki hvalijo, tistim, ki recitirajo,
bogatim in revnim,
Shafa'at, o Rasulallah!
Muhammad Hadimi (rahmatullahi ‘alaih)
