BLAGOSLOVLJENA IMENA NAŠEGA UČITELJA, PREROKA
Najpogosteje uporabljeno ime našega ljubljenega Preroka (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) je „Muhammad“. Pomeni zelo hvaljen, zelo občudovan. To ime je v Koranu al-karim omenjeno štirikrat, in sicer v 144. ajatu Sura Al-i 'Imran, v 40. ajatu Sura al-Ahzab, v 29. ajatu Sura al-Fath in 22. ajatu Sura Muhammad. Isa 'alaihis-salam je obvestil svoj ummat, kot je navedeno v 6. ajat al-karima Sura as-Saf: „O sinovi Israela! Jaz sem Allahov Prerok za vas. Prišel sem kot potrditelj Tawrata (Tore) in glasnik Preroka, ki bo prišel za menoj, in ime tega Preroka je Ahmad.“ Ahmad pomeni najbolj hvaljen in ljubljen.
Poleg imen „Mohamed“ in „Ahmad“ je naš ljubljeni Prerok (sall-Allahu 'alaihi wa sallam) v Koranu al-karim omenjen kot; Mahmud, Rasul, Nabi, Shahid, Bashir, Nazir, Mubashshir, Munzir, Dai al-ilallah, Siraj al-munir, Rauf, Rahim, Musaddiq, Muzaqqir, Muddassir, Abdullah, Karim, Haq, Munir, Nur, Khatam an-Nabiyyin, Rahmat, Ni'mat, Hadi, Taha, Yasin ... Poleg teh so nekatera Njegova blagoslovljena imena omenjena v Koranu al-karim, nekatera v hadis aš-šarif in nekatera v svetih (muqaddas) knjigah, ki so bile poslane prejšnjim Prerokom.
Imena našega Preroka so omenjena v nekaterih njegovih hadis aš-šarif kot; Mahi, Akib, Mukaffi, Nabi ar-Rahma, Nabi at-Tawba, Nabiyy al-Mulahim, Qattal, Mutawakkil, Fatih, Khatam, Mustafa, Ummi, Qusam (tisti, ki je zbral vse blagoslove na sebi).
V hadisu aš-šarif je naš Prerok dejal: „Obstaja pet imen, ki so značilna zame: Jaz sem Mohamed, jaz sem Ahmad, jaz sem Mahi, s katerim Allahu ta'ala ruši nevero. Jaz sem Hašir; ljudje bodo po meni vstali na dan qiyamata. Jaz sem Akib; za menoj ni nobenega Preroka.”1
Naš ljubljeni Prerok je dobil vzdevek „Abu'l Qasim“ zaradi svojega sina Qasim, ki se je rodil Hadrat Khadija in umrl, ko je bil majhen otrok. Spet pred preroštvom so ga med plemenom Kurajš imenovali Al-Amin zaradi njegovih neštetih vrhunskih lastnosti, kot so poštenost, zanesljivost in zaupanja vreden.
Eno od imen našega učitelja Rasulullaha (sall-Allah 'alaihi wa sallam), omenjenih v Koranu al-karim, je beseda „Yasin“ v Suri Yasin, ki je jedro Korana al-karim. Hadrat Sayyid Abdulhakim Arvasi, eden od uglednih članov 'Ulama arRasihin, je dejal: „Yasin pomeni: “O moj ljubljeni, ki je potapljač mojega oceana ljubezni.“
Tisti, ki so slišali ime tega oceana, tisti, ki so ga videli od daleč, tisti, ki so se mu približali, tisti, ki so vstopili vanj in šli tako globoko, kot jim je bilo namenjeno, so vsi goreli z ljubeznijo do Rasulullaha v vsakem obdobju svojega življenja ter izražali svojo ljubezen skozi žalostne krike, iskrene solze in ganljive verze. Hadrat Mawlana Khalid al-Baghdadi je eden največjih in najbolj znanih med njimi ter je prejel velik delež iz tega oceana ljubezni. V eni izmed svojih pesmi, kjer izraža svojo ljubezen do našega Mojstra Rasulullaha, je zapisal:
Gorim v tvoji ljubezni, o Sarwar al-alam!
Vedno iščem tvojo lepoto, kjerkoli sem.
Nisem nič, ti si Sultan prestola Qaba Qawsayn,
Štejem za nespoštljivo reči, da sem tvoj gost.
Vse v tem vesolju je ustvarjeno zaradi tebe,
Če tvoja milost pade name, je to čas moje pomladi.
Vsi prihajajo v Hidžaz, da bi obhodili Ka’bo,
Jaz plezam preko gora z navdušenjem, da te dosežem.
Krona blaženosti je bila nameščena na mojo glavo v sanjah,
Zemlja na tvojih nogah je bila, predvidevam, posuta po mojem obrazu.
O Jami, slavček ljubiteljev, ki hvalijo tvojega prijatelja,
Ti izvlečki izražajo moja čustva iz tvoje pesniške zbirke:
"Tako kot pes, ki ima garje in je žejen,
Hrepenim po kaplji iz tvojega morja velikodušnosti."
Poleg pesmi in hvalnic, napisanih v čast našemu Mojstru, Preroku, obstaja tudi veliko knjig, ki so napisane o Njem. Avtorji teh knjig, med katerimi so tudi tisti, katerih slava in veščine so se širile po svetu stoletja, so priznali, da niso sposobni dovolj hvaliti Rasulullaha. Tisti, ki so ga videli in se zaljubili v Njegovo lepoto, so poskušali opisati Njegovo veličino, vendar so priznali, da človeške moči niso dovolj, da bi lahko v celoti izrazili to lepoto.
"Če me človek ne ljubi bolj kot svoje lastno življenje, je njegov iman nepopoln."
Hadis
aš-šarif
Na stotine pričevanj teh ljubiteljev je zapisanih v knjigah islamskih učenjakov. Tisti, ki jih preberejo, takoj razumejo, da je Allah ta’ala ustvaril svojega Ljubljenega Preroka v nepredstavljivem redu in z lepoto, na katero človek ne more nehati gledati. Zaljubijo se Vanj, ne da bi Ga sploh videli. Tisti, ki ljubijo Habibullaha, čutijo okus Njegove ljubezni v vsakem dihu, v svežini zraka, ki vstopa v njihova pljuča. Vsakič, ko pogledajo luno, uživajo v iskanju odsevov žarkov, ki so prišli iz Njegovih blagoslovljenih oči. Vsak delček tistih, ki so prejeli kapljo iz oceana Njegove lepote, pravi:
Tisti, ki so videli tvoje prelepo lice, nikoli več ne gledajo vrtnice,
Tisti, ki so se stopili v tvoji ljubezni, ne iščejo zdravila!
V hadisu aš-šarifu, ki ga je prenesel Anas ibn Malik, je navedeno: "Nihče izmed vas ne bo imel popolne vere, dokler ne bom njemu bolj ljub kot njegovi otroci, njegov oče in vsi ljudje.”2
Nekega dne je Hadrat 'Umar rekel našemu Mojstru, Preroku: "O Rasulallah! Prisegam pri Allahu ta’alaju, da si mi ljubši od vsega, razen od mojega življenja." Na to mu je naš Mojster Rasulullah dejal: "Če me človek ne ljubi bolj kot svoje lastno življenje, je njegov iman nepopoln." Nato je Hadrat 'Umar rekel: "O Rasulullah! Prisegam pri Allahu ta’alaju, ki ti je poslal Koran al-karim, da si mi ljubši kot moje življenje." Takrat je naš Mojster, Prerok, rekel: "O 'Umar, zdaj je v redu."
Qubba al-Khadra (Zelena kupola) Masdžida aš-šarif našega Učitelja, Preroka (sall-Allahu ‘alaihi wa sallam)
Vesoljska doba, računalniki,
Številna napredna orodja,
Qur’an je njihov vir,
Ti si milost, o Rasulallah.
Dal si poudarek na izkušnje,
Na učenje znanja in znanosti,
Pokazal si pot napredka,
Ti si nur, o Rasulallah.
Tisti, ki te ljubijo, so nam ljubljeni,
Brez tebe je svet za nas pust,
Zate obstaja vse,
Ti si blagoslov, o Rasulallah.
Od tebe so vzeli vse ideje,
Znanje, znanost in umetnosti,
Izkoristili so jih, Vzhod in Zahod,
Ti si vodja, o Rasulallah.
Kar koli si rekel, se je uresničilo,
Pred petnajstimi stoletji,
Muhammad al-Amin, ti si,
Ti si pravičen, o Rasulallah.
V prijaznosti, v pravičnosti,
V velikodušnosti, v dostojanstvu,
V milosti, v vrlinah,
Ti si zgled, o Rasulallah.
