GIBANJA ODPADNIŠTVA

“O moj ljubljeni Prerok! Reci: ‘Če ljubite Allaha in želite, da vas tudi Allah ljubi, sledite meni! Allah ljubi tiste, ki mi sledijo.’”
Al-i ‘Imran: 31

V času 23 let Prerokovanja našega Gospoda, Preroka (sall-Allahu 'alaihi wa sallam), se je celoten Arabski polotok, skupaj s številnimi ljudmi iz različnih krajev, v skupinah obrnil k islamu in postal musliman. Verovali so v Allaha ta'ala in zvesto sledili vsaki besedi ter dejanju Preroka, ki jim je bil poslan. Ob smrti Rasulullaha je bilo na zemlji več kot 124.000 sahabijev (po nekaterih poročilih celo 150.000).

Po Poslovilnem hadžu so se nekateri med Arabci razglasili za Preroke. Prvi je bil Aswad al-Anasi iz plemena Bani Ans. Njegovo pravo ime je Abhala ibn Ka’b.

Z različnimi triki je prevaral številne prebivalce Jemna. Sledili so mu tudi prebivalci Najrana. Zavzel je Sano in razširil krog korupcije. Čeprav je bil bolan, je naš Učitelj Rasulullah dal težo uničenju, ki so ga povzročili lažnivci, kot je bil Aswad al-Anasi. Ko je bil ta lažnivec ubit, se je našemu Učitelju, Preroku z wahyjem, razodelo. Rasulullah je naslednji dan sporočil dobro novico svojim ashabom, rekoč: „Sinoči je bil lažnivec Aswad al-Anasi ubit s strani enega od naših bratov.“

Po smrti našega Učitelja, Preroka, so se v skupinah začela gibanja odpadništva (irtidad) s provokacijami munafikov, judov in kristjanov. Ta gibanja so se močno razširila.

Ko je Rasulullah umrl, so vsi Ashabi al-kiram ('alaihimur-ridwan) soglasno izvolili Hadrat Abu Bakra (radij-Allahu 'anh) za kalifa.

Čeprav so se zdeli muslimani, so nekateri beduini Arabci, ki se še niso ogreli za Islam, vzeli smrt našega Učitelja, Preroka kot priložnost in začeli zanikati nekatere fard ibadate, zlasti zakat. Mučili so ashabe al-kiram, ki so prišli k njim v službo. Opustili so vero Islama. Postali so odpadniki (murtadi). Oficirji iz Jemna in drugih krajev so se vrnili s slabimi novicami. Nevarnost odpadništva se je nenadoma povečala. Povsod je zavladala groza.

V primerjavi s številom murtadov je bilo muslimanov zelo malo. Abu Bakr as-Sıddiq (radiy-Allahu 'anh) je tvegal boj proti murtadom. Ponoči se je odpravil proti sovražniku, ki se je pripravljal na napad na Medino, in se boril do jutra. Vse jih je razkropil. Sedel je na kamelo in se odpravil proti murtadom, ki so bili bolj oddaljeni.

Hadrat Aisha je dejala: „Ko je moj oče v tistih dneh, ko so Arabci odpadli, potegnil svoj meč in se usedel na kamelo, je Hadrat Ali pristopil k njemu, prijel za vajeti njegove kamele in rekel: „O Kalifa Rasulullaha! Kam si namenjen? Naj ti povem, kar ti je Rasulullah rekel med bitko pri Uhudu. Tistega dne ti je dejal: „Prevleci svoj meč v nožnico! Ne zažgi nas s svojo smrtjo!“ Prisegam pri Allahu, da če se ti kaj zgodi, muslimani ne bodo našli reda po tebi!“ Vsi Ashabi al-kiram so podprli Hadrat Alija (radiy-Allahu ta'ala 'anhum ajma'in). Kalifa se je vrnil v Medina al-Munawwarah. Proti odpadnikom je poslal vojsko.

Kalifa se je najprej usmeril proti štirim plemenom blizu Medine in jih prisilil k pokorščini. Nato je poslal vojske k enajstim plemenom. Enota pod poveljstvom Ikrime ni uspela premagati Musajlamovih štirideset tisoč vojakov v Jamami, zato je Kalifa na pomoč poslal Khalida ibn Walida. Khalid je premagal Taliha ibn Huwaylida, Sujah bint Harith in Malika ibn Nuwayra ter se nato vrnil v Medino. Zmago je dosegel tudi v Jamami, kjer je bilo ubitih dvajset tisoč murtadov, medtem ko je bilo skoraj dva tisoč muslimanov mučeniško ubitih. Amr ibn As je pripeljal pleme Khuzaa k veri, medtem ko je Ala ibn Hadrami z odločnimi boji v Bahrajnu razpršil murtade. Huzayfa, Arfaja in Ikrima so se združili v Omanu in Bahrajnu, kjer so skupaj premagali murtade in ubili deset tisoč upornikov. Kalifa je nato poslal Khalida ibn Walida v Irak, kjer je v Hiri zbral sto tisoč zlatih džizij in premagal iransko vojsko pod poveljstvom Hurmuza. V Basri je uničil tridesettisočglavo vojsko, pri čemer je bilo iz sovražnikove okrepitev ubitih sedemdeset tisoč nevernikov. Po številnih bitkah je osvojil velika mesta. Medtem je Kalifa v Medini zbral novo vojsko in poslal Abu Ubayda proti Damasku ter Amrja ibn Asa v Palestino. Kot okrepitev je v Damask poslal Yazida ibn Abu Sufyana in kasneje še Hadrata Mu'awiyo, ki je pomagal svojemu bratu Yazidu. Iz Iraka je v Damask prispel tudi Khalid ibn Walid, ki je po številnih zmagovitih bitkah dosegel Sirijo. Združene islamske sile so premagale rimsko vojsko v bitki pri Ajnadajnu, nato pa v Jarmuku, kjer je šestinštiridesettisočglava islamska vojska porazila dvesto štirideset tisoč Heraklijevih vojakov. Več kot sto tisoč rimskih vojakov je bilo ubitih, medtem ko je tri tisoč muslimanov postalo mučencev. V tej bitki so sodelovale tudi muslimanske ženske. Izjemno junaštvo sta pokazala vrhovni poveljnik Hadrat Khalid ibn Walid in poveljnik divizije Hadrat Ikrima. Vse te veličastne zmage so bile dosežene zahvaljujoč pogumu, strateški genialnosti in blagoslovu kalifa.

Z vrhunsko odločnostjo, neomajno voljo in natančnimi prilagoditvami, ki jih je naredil v vojski, so bili v kratkem obdobju enega leta zatrti nemiri in odpadniška gibanja, ki so se po Rasullahovi smrti kot ogenj razširila po vsem Arabskem polotoku. Hadrat 'Umar (radij-Allahu 'anh) je veliko prispeval k temu, da je poslal Usmovo vojsko v Sirijo in preprečil nemire. Abdullah ibn Suhayl je s svojimi govori mnogim ljudem preprečil odpadništvo. Tudi Abu Dujana je imel veliko vlogo pri zatiranju dogodkov. Nu'man ibn Muqarrin in Khalid ibn Sa'id sta sodelovala v bitkah proti murtadom in imela velik uspeh. Tako so s tem, ko niso dovolili, da bi se razdor odpadništva razširil, preprečili veliko katastrofo in pogasili velik požar razdora, katerega cilj je bil pretresti enotnost islama.

Vendar so nekateri ljudje, ki so poskušali odpadništvo in spoznali, da svojih ciljev ne morejo doseči odkrito, sodelovali tudi v vstajniških gibanjih v poznejših obdobjih. Povzročili so verske in politične delitve med muslimani.

V zgodovini islama so se po teh dogodkih besedni zvezi „irtija (reakcija) in murtaji (reakcionar)“ začeli uporabljati za odrekanje veri, odpadništvo.

Hadrat Abu Bakr je pomembno prispeval k boju proti murtadom. Če ne bi bilo tako bistrega človeka, bi se ta nevarnost razširila na vso Arabijo. Zato je Hadrat Aisha as-Siddiqa dejala: „Ko je bila RasullAllahu vzeta duša, so Arabci apostatizirali. Povečala se je hinavščina. Če bi to, kar je padlo na mojega očeta, padlo na gore, bi jih zagotovo zdrobilo v prah!” 1

“Če ne bi bilo Abu Bakra, bi Ummat al-Muhammad po Mohamedovi smrti „alaihis-salam“ propadel!”
Abu Hurayra
(radiy-Allahu
’anh)

Hadrat Abu Hurayra je dejal: „Če ne bi bilo Abu Bakra, bi Ummat al-Muhammad (Mohamedov ummat ‚alaihissalam) po Mohamedovi smrti ‘alaihis-salam!”2 Rekel je tudi: „Prisegam pri Allahu, poleg katerega ni boga, če Abu Bakr ne bi prevzel kalifat, ne bi bilo nikogar, ki bi častil Allaha Vsemogočnega!“ in ga ponovil trikrat.

Abu Raja' al-Utaridi je dejal: „Ko sem vstopil v Medino, sem videl, da se zbirajo ljudje, in nekdo je poljubil čelo drugega z besedami: 'Naj bom žrtvovan zate! Wallahi, če ne bi bilo tebe, bi zagotovo umrli! Vprašal sem: „Kdo sta poljubljajoči in poljubljeni? Nekateri so odgovorili: 'Umar zaradi svoje vojne proti odpadnikom poljublja glavo Abu Bakra.’”3

Hadrat Aisha opisuje te dni, kot sledi: Ko je Rasúlullah umrl, so mnoga arabska plemena odpadla od veroizpovedi. Muslimani so bili pretreseni, kot da bi jih v zimski noči ujel dež. Poleg tega se je v tistem času večina Mekancev pripravljala na opustitev Islama.

Hadrat Suhajl ibn Amr je stal na vratih Ka'ba in nagovoril Mekance. Z močnim govorom je razrešil njihove dvome in jim preprečil, da bi odpadli od veroizpovedi. Povedal jim je: „:

„O Mekanci! Bili ste zadnji med tistimi, ki so postali muslimani. Ne bodite prvi med tistimi, ki so odpadli in opustili islam! Wallahi, Vsemogočni Allah bo zagotovo dokončal to zadevo, kot je rekel Rasul 'alaihis-salam! Videl sem ga, ko je stal sam tam, kjer sem zdaj, in rekel, ‘Reci La ilaha illallah z mano, da bodo Arabci postali muslimani po tvojem zgledu in da ti bodo Nearabci plačevali džizjo! Prisegam pri Allahu, da bodo zakladi cesarja in iranskega šaha porabljeni za pot k Allahu.!’

Videli ste, da so posmehljivci postali pobiralci zakata in sadake. Wallahi, tudi ostalo se bo uresničilo! Wallahi, zelo dobro vem, da se bo ta religija nadaljevala, dokler bo sonce vzhajalo in zahajalo. Ne dovolite, da bi vas ti ljudje med vami prevarali! Tudi ti ljudje vedo, kar vem jaz.

Vendar pa jim je ljubosumje do Hashimovih sinov zapečatilo srca.

Ljudje! Jaz sem tisti med Kurajši, ki ima največ vozil na kopnem in na morju. Upoštevajte ukaze svojega vodje in mu plačujte zakat.

Če se Islam ne bo nadaljeval do konca, vam zagotavljam, da bom vrnil vaš zakat!“

Rekel je in zavpil. Po tem so se ljudje pomirili.4

Frontalni pogled, to je stran qibla blagoslovljenih grobov našega ljubljenega Preroka ('alaihis-salatu was-salam) in Hadrat Abu Bakr in Hadrat 'Umar (radiy-Allahu 'anhuma), najdražji od muslimanov, iz Njegovega Ashab.

Ko je Hadrat Suhayl ibn Amr s svojim močnim govorom odvrnil Mečane od odpadništva, se je Attab ibn Asid, guverner Meke, lahko pojavil.

Suhajl bin Amr je bil med ujetniki v bitki pri Badru. Hadrat Umar ga je želel ubiti. Takrat je naš Učitelj, Prerok, rekel Hadratu 'Umarju: „Zakaj ga hočeš ubiti? Pustite ga, morda ga bo Allah pripeljal na kraj, ki vam bo všeč. Upamo, da bo nagovoril ljudi!“ Izkazalo se je, da je bila dobra novica, ki jo sporoča hadis aš-šarif, ta govor Suhayla bin Amra (radij-Allahu 'anh), ki ga je imel na častitljivem kraju.5

Ko Hadrat 'Umar slišal za Suhayl govora, se je spomnil besed našega Preroka dejal o Hadrat Suhayl, in ni mogel pomagati reči v odsotnosti našega Preroka, „Pričujem, da ste res Rasulullah!”6

„Pričujem, da si res Rasulallah!“ Hadrat 'Umar (radiy-Allahu
’anh)

Tvoja ljubezen je zdravilo za vse tegobe, o Rasulallah,
Tvoja vrata so prostor, kjer se zadovoljijo potrebe, o Rasulallah.
Oči, ki so videle tvoj nur, ne bi gledale na luno in zvezde,
Zaradi tvojega nura so noč in dnevi svetli, o Rasulallah.
Iz tvojega znoja cvetijo vrtnice, iz tvojih besed cveti med,
s teboj se ozdravijo bolna srca, o Rasulallah.
Ti si Habib padishahov, ti si zdravilec bolnih,
tvoja priprošnja je užitek grešnikov, o Rasulallah.
Luna, sonce in sedem zvezd te jasno hvalijo,
Beseda, ki je ločena od tvoje, je napaka, o Rasulallah.
Šajtan ti zavida, ta bedak je postal prevarant,
Idris je boljši, ker te ljubi, o Rasulallah.
Vaš sunnat vzdržujejo tako, da ga petkrat pokličejo,
Kdor se odzove temu klicu, je vabilo namenjeno njemu, o Rasulallah.
Osati so nosili svilo, lepi so uporabljali dišave,
Tvoje trpljenje je žalost vernih, o Rasulallah.
Yusuf al-Kenan je bil na skrivaj prodan za zelo malo,
Videti te je zame vredno tisoč življenj, o Rasulallah.
Njegov blagoslovljeni grob je na tleh, napolnjen s tistimi, ki so negovani z nur
Toda tvoja duša je vidna na nebu, o Rasulallah.
To je tvoja vladarska obleka na Dawudovem hrbtu, tvoji blagoslovi na Ibrahimovi mizi,
tvoja lekcija v Musajevi roki je palica, o Rasulallah.
Tvoja postaja je Ka'ba al-Zamzam, vedno bo stoječa in trdna
Khidir vedno podaja roko tvojemu ummatu, o Rasulallah.
Shayyad al-Hamza prosi tega šaha, da bi se rešil žalosti,
Hvaljenje tebe je darilo od Allaha, o Rasulallah.